ničnost kreditne pogodbe - prekinitev postopka - razlaga prava EU - predhodno odločanje SEU
Odločitev pritožbenega sodišča v predmetni zadevi, ko je pritožbeno sporna ničnost kreditne pogodbe, je torej odvisna od rešitve istega vprašanja glede razlage prava Evropske unije, kot ga je postavilo Višje sodišče v Mariboru v zadevi I Cp 246/2025 s sklepom z dne 18. 11. 2025, zato je sodišče druge stopnje ob smiselni uporabi tretjega odstavka 113. člena ZS, prekinilo tudi ta postopek. Pri tem je ravnalo smiselno enako, kakor velja v postopku z zahtevo za presojo ustavnosti (tretji odstavek 23. člena Zakona o ustavnem sodišču).
Res je sicer, da se je sodišče druge stopnje v prvem sojenju v razveljavitvenem sklepu opredelilo do materialno pravnih izhodišč sodišča prve stopnje, ki jih je že takrat štelo za pravilne, vendar pa slednje ne pomeni, da je sodišče prve stopnje s tem bilo razrešeno dolžnosti, da se v novem sojenju (ponovno) izreče o uporabi materialnega prava (sodišče prve stopnje sicer na materialno pravna izhodišča sodišča druge stopnje v razveljavitvenem sklepu ni vezano, vezano je zgolj na dane napotke sodišča druge stopnje, kar pomeni, da mora opraviti vsa pravdna dejanja, ki mu jih nalaga razveljavitveni sklep in obravnavati vsa vprašanja, na katera ta sklep opozarja). Na ta način je bila dana strankam možnost uveljavitve pravice do učinkovitega pravnega varstva tudi glede materialno pravnih izhodišč (25. člen Ustave RS), sodišču druge stopnje pa možnost pritožbenega preizkusa. Razveljavljena sodba v prvem sojenju pomeni, da ne obstaja več, zato se je potrebno v novem sojenju, z izdajo nove sodbe opredeliti do vseh pravnih in dejanskih vidikov spora, na podlagi katerih je bila odločitev v novem sojenju sprejeta.
Odškodninska odgovornost tožencev kot ustanoviteljev ni podana.
Sodišče prve stopnje je zato pravilno presojalo odgovornost tožencev tudi po splošnih pravilih o odškodninski odgovornosti, saj omejitev odgovornosti ustanoviteljev ne velja v primerih, ko so ti sami subjektivno odgovorni za škodo, povzročeno upnikom. Ugotavljanje splošne odškodninske odgovornosti po 131. členu OZ je skladno s sodno prakso dopustno, ko ravnanja likvidacijskega upravitelja oziroma ustanoviteljev presegajo golo opustitev ravnanj, predpisanih z ZGD-1, in prerastejo v samostojen civilni delikt. Po presoji pritožbenega sodišča se je to zgodilo tudi v obravnavanem primeru. Toženca sta postopek redne likvidacije izvedla izključno z namenom, da bi upniku, tj. tožnici, onemogočila poplačilo njene terjatve.
Četudi je tožnica razumela, da obrok ni fiksen in da se bo v primeru spremembe tečajnega valutnega razmerja CHF/EUR spremenil (povečal), to ne zadošča za sklep, da je razpolagala z zadostnimi informacijami za sprejem poučene in preudarne odločitve. Velika apreciacija CHF napram EUR v dolgoročnem pogodbenem obdobju je za toženo banko kot finančnega strokovnjaka predvidljivo tveganje, na katero tožnice ni opozorila. V kontekstu presoje nepoštenosti pogodbenih pogojev je merilo dobre vere objektivno. V pritožbi izpostavljena okoliščina, da tožena banka ni ravnala zavajujoče in da tožnici ni vsilila kredita v CHF, zato ni pravno odločilna.
KMETIJSKA ZEMLJIŠČA - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00089642
ZKZ člen 2, 2/2, 4, 17, 22, 22/3, 23, 25a. SPZ člen 63, 66. OZ člen 507. ZPP člen 214, 214/2.
razveljavitev prodajne pogodbe - prodaja kmetijskih zemljišč - paketna prodaja - veljavna sklenitev prodajne pogodbe za kmetijsko zemljišče - kmetijsko ali stavbno zemljišče - pojem kmetijskega zemljišča - pozidanost zemljišča - namenska raba zemljišč - občinski prostorski načrt (OPN) - predkupna pravica (prednostna pravica nakupa) - predkupna pravica za kmetijska zemljišča - predkupna pravica po ZKZ - predkupna pravica solastnika - obveščanje predkupnega upravičenca - obvestitev solastnika o prodaji - objava ponudbe za prodajo zemljišča - kršitev predkupne pravice solastnika - neprerekana dejstva
Dejstvo, da je določeno zemljišče s prostorskim načrtom uvrščeno med kmetijsko zemljišče, prevlada nad pogojem, da je zemljišče tudi dejansko primerno za kmetijsko pridelavo.
ZVPot člen 23, 24. ZS člen 113a, 113a/3. ZUstS člen 23, 23/3.
prekinitev postopka - potrošniška pogodba - znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank - nepoštenost - ničnost kreditne pogodbe
Odločitev pritožbenega sodišča v predmetni zadevi, ko je pritožbeno sporna ničnost kreditne pogodbe, je torej odvisna od rešitve istega vprašanja glede razlage prava Evropske unije, kot ga je postavilo Višje sodišče v Mariboru v zadevi I Cp 246/2025 s sklepom z dne 18. 11. 2025. Zato je sodišče druge stopnje ob smiselni uporabi tretjega odstavka 113.a člena ZS prekinilo tudi ta postopek. Pri tem je ravnalo smiselno enako, kakor velja v postopku z zahtevo za presojo ustavnosti (tretji odstavek 23. člena Zakona o Ustavnem sodišču).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSM00090232
Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) člen 267, 267/1. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 3(1). ZPP člen 211. ZS člen 113a, 113a/3, 113a/6. ZUstS člen 23, 23/3. ZVPot člen 23, 24.
Odločitev pritožbenega sodišča v predmetni zadevi, ko je pritožbeno sporna ničnost kreditne pogodbe, je torej odvisna od rešitve istega vprašanja glede razlage prava Evropske unije, kot ga je postavilo Višje sodišče v Mariboru v zadevi I Cp 246/2025 s sklepom z dne 18. 11. 2025. Zato je sodišče druge stopnje ob smiselni uporabi tretjega odstavka 113.a člena ZS prekinilo tudi ta postopek. Pri tem je ravnalo smiselno enako, kakor velja v postopku z zahtevo za presojo ustavnosti (tretji odstavek 23. člena Zakona o Ustavnem sodišču).
OZ člen 82, 82/1, 82/2, 427, 427/2, 427/5, 434, 434/1, 434/3.
pogodba o prodaji in odstopu poslovnega deleža - pogodba o prevzemu dolga - pogodba o prevzemu izpolnitve - obvestilo upniku - privolitev upnika k pogodbi o prevzemu dolga - pogodbena stranka - zakoniti zastopnik upnika - nov zakoniti zastopnik - pasivnost upnika - prenehanje terjatve upnika - jezikovna razlaga pogodbe - skupni namen pogodbenih strank - navedbe po roku za pritožbo
Ker je toženec ob sklenitvi pogodbe ob zavedanju, s soglasjem in z namenom vseh udeleženih nastopal kot prodajalec poslovnega deleža tožeče stranke in hkrati kot zakoniti zastopnik tožeče stranke kot upnice, in ker iz pogodbe izhaja izrecen dogovor, da kupec poslovnega deleža njegov dolg prevzame že s samo sklenitvijo pogodbe, s čimer toženčev dolg preneha, je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je podpis pogodbe s strani toženca šteti za privolitev tožeče stranke v prevzem njegovega dolga s strani A., d. o. o.
posojilno razmerje - izročitev denarja - dokazilo o izročitvi denarja - višina posojila - prepričljiva dokazna ocena - dokazna ocena izpovedbe strank in priče - presoja verodostojnosti - povračilo stroškov prevoda listin - preverjanje stroškovnika
Tožnik je bil pozvan, da predloži (le) prevod prometnega dovoljenja. Ker prevodov ni naročilo sodišče, ni mogoča odmera v skladu s Pravilnikom o sodnih tolmačih.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00089315
OZ člen 557. ZD člen 29. ZPP člen 214, 214/2.
pogodba o dosmrtnem preživljanju - tožba na razveljavitev pogodbe o dosmrtnem preživljanju - tožba za vrnitev darila v zapuščino - kavza pogodbe - neodplačno razpolaganje - darilo - prepričanje kot dokazni standard - neizvedba dokaznih predlogov o pravno relevantnih dejstvih - dokazni predlog za zaslišanje priče - grajanje procesnih kršitev - konkretno prerekanje - priznana dejstva - zavlačevanje postopka
Ugovor procesne kršitve, ki ga poda stranka takoj na glavni obravnavi, mora biti določen in konkreten. Namen takojšnjega grajanja procesne kršitve je namreč, da se pravočasno doseže, da se morebitna kršitev lahko odpravi že pred sodiščem prve stopnje. Res pa je, da je grajanje lahko določno in konkretno le, če sodišče obrazloži razloge za neizvedbo določenega dokaza. Ker sodišče v obravnavanem primeru pred koncem glavne obravnave ni pojasnilo, katerega dokaza in zakaj ne bo izvedlo, ampak je sklenilo le, da se ostali predlagani dokazi kot nepotrebni zavrnejo, tudi tožnik ni mogel določno in konkretno grajati procesne kršitve. Tako je zadoščalo, da je ugovarjal procesni kršitvi zaradi neizvedbe vseh dokazov.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00089495
SPZ člen 92, 92/1, 92/2. OZ člen 261, 261/1. ZPP člen 214, 214/2, 339, 339/2, 339/2-8. ZASP člen 40, 41.
lastninska tožba (rei vindicatio) - vrnitev individualno določene stvari - vsebina tožbenega zahtevka na vrnitev premičnih stvari - ugotovitev lastninske pravice na stvari kot predhodno vprašanje - posest premičnine - pogajanja pred sklenitvijo pogodbe - ustna pogodba - pogodba o komisijski prodaji - podjemna pogodba (pogodba o delu) - odmena - napake opravljenega dela - očitne stvarne napake - pridržna pravica na dolžnikovih stvareh - retencijska pravica - dogovor o pridobitvi lastninske pravice - vsebina dogovora - vrednost predmeta pogodbe - avtorsko pravo - dejanska podlaga sodbe - pomanjkljiva dokazna ocena - nedokazana dejstva - siceršnje navedbe, iz katerih izhaja namen zanikanja dejstev - dokazna ocena verodostojnosti prič - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - kršitev načela kontradiktornosti postopka - odsotnost odločilnih razlogov - kršitev ustavnega načela enakosti - nepravilno oziroma zmotno ugotovljeno dejansko stanje - pravica do učinkovitega sodnega varstva - razveljavitev odločbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje - napotki pritožbenega sodišča
Dokazna presoja, da sta toženca na tožnika prenesla lastninsko pravico na mavčnem odlitku kipca „ TXXC “, temelji na tožnikovi izpovedi in izpovedi dveh (njegovih) prič. Pomanjkljivost takšne dokazne presoje se izkazuje v dejstvu, da je sodišče prve stopnje verodostojnost in prepričljivost izpovedbi obeh prič ocenjevalo le v povezavi s tožnikovo izpovedjo, ne pa tudi v povezavi z dokazi, ki sta jih ponudila toženca. Te je brez ustrezne obrazložitve popolnoma izključilo iz dokazne presoje. Izostalo je že temeljno pojasnilo, zakaj je tožnikova izpoved prepričljivejša/verodostojnejša od izpovedi tožencev.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSK00089125
ZIZ člen 272, 272/1, 272/2, 272/2-2, 272/2-3. ZVPot člen 22, 23, 24. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 6, 7.
potrošniška kreditna pogodba - valutna klavzula v CHF - valutno tveganje - nepošten pogodbeni pogoj - pojasnilna dolžnost banke - kršitev pojasnilne dolžnosti - ničnost kreditne pogodbe - varstvo potrošnikov po evropskem pravu - razlaga ZVPot - Direktiva Sveta 93/13/EGS - načelo lojalne razlage nacionalnega prava s pravom EU - regulacijska (ureditvena) začasna odredba - začasna odredba v zavarovanje nedenarne terjatve - pogoji za izdajo začasne odredbe - pogoj reverzibilnosti - začasno zadržanje učinkovanja kreditne pogodbe - začasni ukrepi
Predmet presoje v sporu je varstvo pravic, ki jih daje pravni red EU. Nacionalna sodišča, ki odločajo v tovrstnih sporih, morajo imeti možnost, da v postopkih zaradi njihovega varstva sprejmejo tudi začasne ukrepe, ko je to nujno, se zagotovi polni učinek sodne odločbe, ki bo izdana v zvezi z obstojem pravic, zatrjevanih na podlagi prava EU.
ZVPot člen 22, 22/4, 23, 24, 24/1. ZPotK člen 7, 7/1, 21, 21/1. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 3.
kredit v CHF - posojilo v tuji valuti - nepošten pogodbeni pogoj - pojasnilna dolžnost banke - pravica do informiranosti - dobra vera - konverzija - ničnost - kondikcijski zahtevek - zastaranje - devizna (valutna) klavzula - tečaj tuje valute - varstvo potrošnikov
Po ZVPot za nepoštenost pogodbenega pogoja zadostuje, da je ugotovljena bodisi nepoštenost v ravnanju ponudnika (dobra vera v postopkovnem pogledu) bodisi nepoštenost v teži bremena pogodbenega pogoja (pogoj za potrošnika vzpostavlja breme, ki nasprotuje pošteni in pravični tržni praksi - dobra vera v vsebinskem pogledu - neravnotežje). Dobra vera v postopkovnem smislu je zajeta v vseh alinejah prvega odstavka 24. člen ZVPot. V kontekstu presoje nepoštenosti pogodbenih pogojev je merilo dobre vere objektivno. Ni potrebno, da banka v fazi predpogodbenih pogajanj v razmerju do potencialnih kreditojemalcev deluje zavajujoče (npr. z zagotovili o stabilnosti valutnega razmerja CHF/EUR). Zadostuje ugotovitev, da bi se banka ob profesionalni skrbnosti lahko zavedala škodljivih posledic za potrošnika (tudi, če jih ni želela).
POGODBENO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00089943
ZVPot člen 22, 23, 23/1, 23/2, 24, 24/1. OZ člen 5, 6, 336, 365. ZPotK člen 6, 6/1, 7, 7/9, 21, 21/3. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14.
ničnost kreditne pogodbe - dolgoročni kredit v CHF - varstvo potrošnikov - Direktiva Sveta 93/13/EGS - lojalna razlaga nacionalnega prava - pojem povprečnega potrošnika - pogodbeno določilo - načelo vestnosti in poštenja - pojasnilna dolžnost - obseg pojasnilne dolžnosti - konverzija terjatev - zastaranje kondikcijskega zahtevka - obrazloženost dokazne ocene
Pri zapolnjevanju vsebine pojasnilne dolžnosti je treba glede na enotna stališča sodne prakse izhajati iz standarda povprečnega potrošnika, ki je normalno obveščen ter razumno pozoren in preudaren. Ekonomska izobrazba tožnika oziroma izobrazba po programu MBA smer management (ki jo je tožnik glede na navedbe iz odgovora na pritožbo pridobil 10 let po sklenitvi kreditne pogodbe) je nebistvena za presojo izpolnjenosti pojasnilne dolžnosti.
Ni mogoče slediti pritožbeni navedbi, da tožnik zaradi zastaranja kondikcijskega zahtevka nima več pravnega interesa niti za ničnostni zahtevek. Prvič zato, ker ima tožnik pravni interes za ugotovitev ničnosti že zaradi odprave pravne negotovosti glede nadaljnje veljave pogodbe in z njo povezane obveznosti plačil, drugič pa tudi zato, ker o zastaranju kondikcijskega zahtevka še ni mogoče govoriti. Zastaralni rok lahko prične teči šele, ko bi potrošnik moral ali mogel vedeti ne samo za dejanske okoliščine v zvezi s spornim razmerjem, ampak tudi za njihove pravne posledice, torej za nepoštenost oziroma ničnost pogodbenega pogoja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - KMETIJSKA ZEMLJIŠČA - POGODBENO PRAVO
VSL00088873
ZKZ člen 25, 28, 46. ZPP člen 7, 212, 339, 339/2, 339/2-8. OZ člen 34, 38, 38/1. ZOR člen 46, 50, 50/1.
tožba za ugotovitev ničnosti pogodbe - prenehanje zakupne pogodbe - ničnostni razlogi - zakup kmetijskega zemljišča - kršitev prisilnih določb ZKZ - določenost in določljivost predmeta pogodbe - obveznosti zakupnika - vsebina pogodbene obveznosti - zakupnina - predmet zakupa - predmet nakupa - strešna kritina - kršitev razpravnega načela - nezatrjevana dejstva - kršitev pravice do izjave - odprava procesne kršitve v pritožbenem postopku - neupoštevanje navedb in dokazov
Glede dejstev (in dokazov) ZPP uveljavlja razpravno načelo. Stranke morajo navesti vsa dejstva, na katera opirajo svoje zahtevke, in predlagati dokaze, s katerimi se ta dejstva dokazujejo (7. in 212. člen ZPP). Stranki sta torej odgovorni, da v zadevi priskrbita ustrezno trditveno podlago. Če nobena od strank določenega dejstva ne zatrjuje, je sodišče dolžno šteti, da ne obstaja. To velja tudi v primeru, če sodišče določeno (nezatrjevano) dejstvo ugotovi med izvedbo dokaznega postopka. Takega dejstva ne sme upoštevati. Drugačno ravnanje pomeni kršitev po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. V postopku mora biti namreč ves čas jasno, kaj so navedbe strank in posledično dejanska podlaga, saj le to nudi strankam možnost, da se zoper zahtevek oziroma ugovore lahko ustrezno branijo.
Po določbi 34. člena OZ (enako pa je določal tudi v času sklepanja pogodbe veljaven 46. člen ZOR) je predmet pogodbe lahko zgolj določljiv, takšen pa je, če pogodba vsebuje podatke, s katerimi ga je mogoče določiti (prvi odstavek odstavek 38. člena OZ, enako prvi odstavek 50. člena ZOR). Namen takšne zakonske ureditve predmeta pogodbe, ki širi meje veljavnosti pogodbe na podlagi dopustnosti njegove ohlapnejše opredelitve, je zajeti tudi vse tiste situacije, ko pogodbeni stranki v naprej ne moreta točno poznati vseh elementov, ki bodo vplivali na to, da se uresniči izpolnitveno ravnanje, pa tudi dogovorjeni pogodbeni namen oziroma kavza pogodbe, kot tudi ne, kakšen točno bo obseg izpolnitvenega ravnanja in dosežen rezultat. Tak je tudi konkretni primer, saj pogodbeni stranki v naprej nista mogli natančno vedeti, kakšna dela in kakšen material bo potreben za obnovo objekta in sta zato vsebino obveznosti toženca kot zakupnika določili glede na končni rezultat (objekt bo obnovljen). S tem sta njegovo obveznost dovolj določljivo opredelili, saj se ob izostanku drugačne pogodbene določbe domneva, da sta pogodbenika imela v mislih, da bo obnovljen objekt imel običajne lastnosti potrebne za njegovo običajno uporabo, pri čemer je jasno, da ta obveznost v nobenem primeru ni mogla biti večja od izgradnje novega objekta.
POGODBENO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSC00092080
ZIZ člen 53, 272. URS člen 3a. ZVPot člen 23, 24.
potrošniška kreditna pogodba - načelo lojalne razlage - pojasnilna dolžnost banke - kredit v CHF
Pritrditi je sicer pritožbi, da sama opustitev ali nepravilna izpolnitev pojasnilne dolžnosti sama po sebi ne vodi do ničnostne sankcije, ne pa tudi nadaljnji graji, da dodatnih pogojev sodišče ni presojalo in da v tem delu sklep ni obrazložen. Prvostopno sodišče se je v zvezi z vsebino dolžne pojasnilne dolžnosti kot neločljivim elementom presoje nepoštenih pogodbenih pogojev po prvem odstavku 24. člena ZVPot oprlo na stališča Vrhovnega sodišča, ki je v svojo sodno prakso preneslo kriterije, katere je glede obsega in vsebine pojasnilne dolžnosti začrtalo SEU.
OZ člen 106, 111, 111/2, 111/5, 193, 435, 435/1. SPZ člen 60, 60/1. ZPP člen 8. ZD člen 142, 142/1. ZOR člen 289, 289/5.
prodajna pogodba - prodaja premičnine - izročitev premičnine v posest pridobitelja - prevzem premičnin - posestni konstitut - ustna prodajna pogodba - dokaz o obstoju pogodbe - dokaz z zaslišanjem prič - dvom v verodostojnost - dokaz z vpogledom v listino - enakovrednost dokaznih sredstev - prosta presoja dokazov - dokazni standard gotovosti - dokazni standard prepričanja - prepričljiva dokazna ocena - odstopno upravičenje - izjava volje s konkludentnimi dejanji - razveza prodajne pogodbe - pravne posledice razvezane pogodbe - zahtevek na vračilo kupnine - akcesorna narava obresti - nadomestilo koristi od uporabe tuje stvari - trditveno in dokazno breme - zakonske zamudne obresti - odgovornost univerzalnega pravnega naslednika
V pravdnem postopku velja načelo proste presoje dokazov. Skladno s tem načelom veljavna zakonodaja ne pozna dokaznih pravil ali hierarhije posameznih dokaznih sredstev, zato je dokaz z zaslišanjem prič enakovreden dokazovanju z listinami in slednjim ni mogoče pripisati večje dokazne teže.
Peti odstavek 111. člena OZ ne "govori" (več) o zamudnih obrestih, kar kaže, da ima zakon v mislih druge in ne zamudne obresti. Pravilo je treba razlagati tako, da je stranka, ki vrača prejeta plačila, za čas od prejema plačila do razveze pogodbe dolžna plačati obresti, ki so primerno nadomestilo za doseženo korist, ki je v uporabi tujega kapitala. Trditveno in dokazno breme glede obstoja takšne koristi je na strani tistega, ki njeno vrnitev uveljavlja.
ZS člen 113a, 113a/3. ZVPot člen 23, 24, 24/1. URS člen 155. ZPP člen 181. OZ člen 88, 326.
harmonizacija prava - načelo lojalne razlage - retroaktivna uporaba zakona - pojasnilna dolžnost - ugovor zastaranja - pravni interes za uveljavljanje tožbenega zahtevka - valutno tveganje - nepošten pogodbeni pogoj - konverzija - ničnost kreditne pogodbe - kondikcijski zahtevek - pobotni ugovor - vprašanje za predhodno odločanje Sodišču Evropske unije - prekinitev postopka do odločitve SEU
Tudi v kolikor sta tožnika ob prvem povišanju tečaja CHF leta 2009, 2010 oziroma leta 2015 (občutni porast tečaja CHF) realizirala, da sta bila izpostavljena neomejenemu valutnemu tveganju in kako to vpliva na njun ekonomski položaj (bistveno povišanje mesečne anuitete v domači valuti ob po več letih odplačevanja neznižani glavnici kredita, preračunani v domačo valuto), k čemur je pripomoglo tudi obravnavanje te tematike po javnih občilih, ter sta se odločila za konverzijo, pa ob neskladnih stališčih pravne stroke o vprašanju ničnosti potrošniških kreditnih pogodb, vezanih na CHF, sploh ko glede tega vprašanja ustaljena sodna praksa še ni bila izoblikovana, v nasprotju s prepričanjem pritožbe v letu 2015 ni bilo mogoče govoriti o tem, da bi se tožnika mogla in morala zavedati, ali in pod kakšnimi pogoji lahko uveljavljata pravno varstvo zaradi nepoštenega pogodbenega pogoja (zavedanje o tem, da je pogoj o valutnem tveganju v kreditni pogodbi nepošten in da je toženka kršila pojasnilno dolžnost) in v tej smeri poiskati pravno pomoč. Glede na to, da toženka v pritožbi izpodbija tudi prvostopenjsko odločitev o vrnitvenem (kondikcijskem) zahtevku ter odločitev o pobotnem ugovoru, s katerim od tožnikov terja nadomestilo za uporabo njenega denarja, tožnika pa odločitev o kondikcijskem zahtevku v obrestnem delu, je odločitev pritožbenega sodišča odvisna od rešitve istega vprašanja glede razlage prava Evropske unije, kot ga je Vrhovno sodišče že zastavilo SEU v zadevi II Ips 14/2025. Zato je sodišče druge stopnje na podlagi tretjega odstavka 113.a člena ZS prekinilo tudi ta postopek. Pri tem je ravnalo smiselno enako, kakor velja v postopku z zahtevo za presojo ustavnosti (drugi odstavek 23. člena Zakona o Ustavnem sodišču - ZUstS).
POGODBENO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00088872
ZIZ člen 272, 272/1, 272/2. OZ člen 88. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 1, 6, 6/1, 7, 7/1.
začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - kreditna pogodba v CHF - nedenarna terjatev - ničnost kreditne pogodbe - potrošniški kredit - verjeten obstoj terjatve - pojasnilna dolžnost banke - obseg pojasnilne dolžnosti - kršitev pojasnilne dolžnosti - vsebina pojasnilne dolžnosti - euro skladna razlaga prava - Direktiva Sveta 93/13/EGS - sodna praksa SEU - nepošten pogodbeni pogoj - ničnost notarskega zapisa kreditne pogodbe - verjetnost nastanka nenadomestljive ali težko nadomestljive škode - vprašanje za predhodno odločanje Sodišču Evropske unije - prekinitev postopka
Tožnik - potrošnik je verjetno izkazal obstoj nedenarne terjatve, kajti tožena banka ob sklepanju pogodbe verjetno ni izpolnila visoko postavljenega standarda pojasnilne dolžnosti in je zato dolgoročna stanovanjska devizna kreditna pogodba verjetno nična. Če začasne odredbe ne bi bilo, bi moral tožnik plačevati, česar verjetno ne dolguje, in da bi to saniral, bi moral za vsak plačani obrok zviševati svoj kondikcijski zahtevek, po izdaji prvostopenjske sodbe pa, ker spremembe tožbe tedaj niso ni več mogoče, vložiti novo tožbo. Breme opisanega - premoženjsko in nepremoženjsko - je za tožnika, izhajajoč iz standardov evropskega potrošniškega prava pri dolgoročnih kreditih v tuji valuti, težko nadomestljiva škoda.
Sodišče ni predložilo SEU v predhodno odločanje vprašanja, na katerega je to sodišče že odgovorilo.
Ob dogovoru, da se je tožnik A. A. zavezal plačati kupnino za nepremičnino pred sklenitvijo glavne pogodbe, je povsem jasno, kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, da lahko to, vnaprej plačano kupnino, v primeru nesklenitve glavne prodajne pogodbe zahteva nazaj. Posebna dodatna opredelitev glede tega v sami predpogodbi ni potrebna, ker podlago za to daje že OZ v določbah o neupravičeni obogatitvi. Tako so brezpredmetni pritožbeni očitki, da tožnikova terjatev v predpogodbi ni bila opredeljena po temelju, višini in glede dospelosti. Povsem življenjsko logična je tako tudi povezava med terjatvijo tožnika, ki ima podlago v zakonskih določbah, in hipoteko, ustanovljeno zaradi zavarovanja tožnikove terjatve za primer nesklenitve glavne pogodbe.