Presoja nedovoljenega davčnega izogibanja vselej temelji na ugotovitvi, da je davčni zavezanec skupaj z drugimi osebami oblikoval pravna razmerja brez pravega poslovnega namena, s ciljem, da bi vzpostavil posebne okoliščine, ki bi vodile do drugačnega obdavčenja od tistega, ki bi nastopilo ob običajnem sklepanju oziroma izvajanju pravnih poslov med razumnimi subjekti. Gre torej za oblikovanje vsebinsko praznega pravnega konstrukta, ki vodi do uporabe drugega davčnega predpisa od tistega, ki bi bil ob odsotnosti takega konstrukta uporabljen za obdavčenje. Do nedovoljenega davčnega izogibanja torej ne more priti, če davčni zavezanec sklene zgolj en pravni posel, ki ga je dopustil zakonodajalec za uresničitev določenih, predvidenih pravnih in ekonomskih posledic in te posledice skladno z namenom pravnega posla dejansko tudi nastanejo.
ZUP člen 237, 237/2, 237/2-7. ZBPP člen 24, 24/1, 24/3.
brezplačna pravna pomoč - nujna brezplačna pravna pomoč - verjetni zgled za uspeh - pritožba zoper sodbo - obrazložitev odločitve
Skopo navajanje, da bi bila dodelitev brezplačne pravne pomoči za prosilko nedvomno koristna, da bi lahko s strokovno pomočjo odvetnice sestavila in vložila pritožbo ter da je to pomembno za socialni in ekonomski položaj prosilke, ni ustrezno. V obrazložitvi izpodbijane odločbe se namreč organ za brezplačno pravno pomoč ne opredeli do razlogov za uspeh, kar upravičeno opozarja tudi tožeča stranka v svoji tožbi.
davčna izvršba - poravnane obveznosti - nadomestni sklep - ugotovitveni sklep - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Tožnica podaja tožbene trditve v zvezi s seznamom izvršilnih naslovov na dan 24. 5. 2010, na podlagi katerega je davčni organ izdal sklep o davčni izvršbi na premičnine št. DT 4295-0698/10-1-08021-06-SP z dne 24. 5. 2010. Ta pa več ne obstaja, saj je bil (nazadnje) nadomeščen s sklepom prvostopenjskega organa z dne 28. 6. 2018, ki pa obveznosti ne prikazuje na podlagi seznama izvršilnih naslovov, temveč so v njem neposredno navedeni posamezni izvršilni naslovi. Sodišče pa neobstoječega akta ne more odpraviti, tak akt pa tudi očitno ne posega v tožničino pravico ali njeno neposredno, na zakon oprto osebno korist.
Sodišče ni pristojno za to, da odločba o pritožbi zoper prvostopenjsko odločbo, ampak je v primeru dvostopenjskega odločanja to naloga drugostopenjskega organa, sodišče pa izvaja sodni nadzor nad zakonitostjo delovanja uprave, torej nadzor nad zakonitostjo dokončnih posamičnih upravnih aktov, s katerimi se posega v tožnikov pravni položaj.
Tožnici se s sklepom z dne 28. 6. 2018 ne nalaga nobena obveznost, saj se zoper njo izvršba ne odreja (temveč ravno obratno), o njenih obveznostih za plačilo je že bilo odločeno z izvršilnimi nasloiv, zato se vsebina njenih obveznosti s sklepom z dne 28. 6. 2018 ne konstituira, temveč se z njim le ugotavlja, koliko je bila dolžna v preteklosti.
ZTFI člen 117, 117/2, 491, 491/1, 491/1-2. ZPre-1 člen 4, 4/2. ZUP člen 214.
delniška družba - nadzor nad poslovanjem družbe - nadzor Agencije za trg vrednostnih papirjev - nadomestilo za nadzor - obrazložitev odločbe - pomanjkljiva obrazložitev
Iz izpodbijane odločbe ne izhaja, po katerem izmed navedenih pogojev ter na podlagi katerih ugotovljenih (odločilnih) dejstev je toženka tožnika štela za nejavno gospodarsko družbo iz drugega odstavka 4. člena ZPre-1 (in s tem za zavezanca za plačilo predmetnega nadomestila). Toženka v izpodbijani odločbi namreč navaja zgolj, da je tožnik izpolnjeval „vsaj enega izmed pogojev iz drugega odstavka 4. člena ZPre-1“; tega, kateri pogoj konkretno naj bi izpolnjeval, ne navaja. Sodišče ne more upoštevati niti argumentov toženke, da gre pri odločilnih dejstvih, ki so v izpodbijani odločbi umanjkala, za javno dostopne in tožniku znane podatke. Strankina pravica, da postavlja vprašanja drugim strankam, pričam in izvedencem, je v celoti izvotljena, če tej ni hkrati omogočeno, da se seznani z informacijo, ali oz. kako je bilo na njena vprašanja odgovorjeno. saka upravna odločba v postopku, ki se vodi po ZUP, mora biti sestavljena v skladu z zahtevami tega zakona, vsako upravno odločbo pa mora biti, ne glede na to, kaj je ali naj bi bilo znano strankam postopka, mogoče tudi preizkusiti.
brezplačna pravna pomoč - nujna brezplačna pravna pomoč - obseg dodeljene brezplačne pravne pomoči - zavrnitev tožbe
Tožena stranka pri odločanju o dodelitvi BPP ni strogo vezana na zahtevek prosilca in ima široke možnosti, da omeji obseg dodeljene BPP. Vendar pa mora to v obrazložitvi odločbe o prošnji ustrezno in pravilno utemeljiti.
denacionalizacija premoženja - razpolaganje s premoženjem - podržavljeno premoženje - obrazloženost odločbe - ustna obravnava - bistvena kršitev določb postopka
Predmet tega ugotovitvenega postopka je vrnitev podržavljenega premoženja, bolj natančno način oziroma oblika vrnitve tega premoženja. Ker je tik pred zadnjo izvedeno ustno obravnavo prišlo do spremembe načina oziroma oblike vrnitve podržavljenega premoženja zaradi spremenjenega stališča stranke z interesom MOM kot primarne zavezanke, ki se ustne obravnave dne 7. 6. 2011 ni udeležila, bi, za to, da se razjasni dejansko stanje s tem v zvezi, organ moral razpisati (dodatno) ustno obravnavo, ter z vsemi strankami postopka (torej tudi s stranko z interesom MOM) obravnavati očitno spremenjeno dejansko stanje in na tej podlagi ali izvesti še druga opravila ali izdati odločbo, ki bi vsebovala vse, za odločitev relevantne razloge, kot tudi razloge, zakaj ni bilo ugodeno kakršnemu zahtevku strank in, ki bi izhajali iz obravnavanih ter ugotovljenih dejstvih.
COVID-19 - začasno čakanje na delo - nadomestilo plače - neplačane davčne obveznosti - napačna uporaba materialnega prava
Tako prvostopenjski, kot tudi drugostopenjski organ sta pri svojem odločanju o tožnikovi upravičenosti do povračila izplačanih nadomestil plač uporabila le del prvega stavka prve alineje drugega odstavka 8. člena ZIUPDV. Zadovoljila sta se zgolj z ugotovitvijo, da tožnik ne izpolnjuje obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti v skladu z zakonom, ki ureja finančno upravo, ki jih pobira davčni organ, prezrla pa sta drugi pogoj za to, da se delodajalcu odreče pravica do povračila izplačanih nadomestil plač, tj. da morajo biti neplačane obveznosti zapadle na dan vložitve vloge. Zato relevantni materialni predpis v konkretnem primeru ni bil v celoti uporabljen.
brezplačna pravna pomoč - nujna brezplačna pravna pomoč - dohodkovni cenzus - izjemna brezplačna pravna pomoč - odvzeta poslovna sposobnost
Izjemna brezplačna pravna pomoč je urejena v 22. členu ZBPP; ta določa, da se lahko brezplačna pravna pomoč dodeli tudi, ne glede na določbe ZBPP o materialnem položaju prosilca in njegove družine, če prosilec izpolnjuje pogoje iz 24. člena tega zakona, in če njegov lastni dohodek oziroma lastni dohodek njegove družine ne presega višine štirih osnovnih zneskov minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialnovarstvene prejemke, premoženje prosilca in njegove družine pa ne presega višine 60 osnovnih zneskov minimalnega dohodka.
ZDDV-1 člen 63, 67, 67/1. ZDDPO-2 člen 33, 55a. ZUP člen 214. ZDavP-2 člen 74, 74/3.
davek na dodano vrednost (DDV) - davek od dohodka pravnih oseb - povezane osebe - odbitek vstopnega DDV - računi - sestavine računa - amortizacija - olajšava za investiranje - znižanje davčne osnove - subjektivni element - navidezni posel - pomanjkljiva obrazložitev
Pravico do odbitka DDV je mogoče zavrniti, če upravni organ na podlagi objektivnih okoliščin dokaže, da je naslovnik računa „vedel oziroma bi moral vedeti“, da je bila transakcija, na katero se sklicuje pri utemeljitvi pravice do odbitka DDV del utaje, ki jo je storil pridobitelj. Subjektivni element je kot pravni standard sestavni del materialnopravne podlage za odločitev o oprostitvi DDV oziroma za naknadno naložitev plačila DDV v primerih zlorabe. Navedeni pravni standard pa ni enoten, temveč je sestavljen iz dveh različnih delov. Prvi del predstavljajo okoliščine dejanskega primera, ki kažejo na to, da je davčni zavezanec vedel, da sodeluje pri goljufiji sistema DDV (naklep), drugi del pa predstavljajo okoliščine, ki kažejo, da je izdajatelj računa sodeloval v transakcijah, ki pomenijo goljufijo sistema DDV, pa jih davčni zavezanec zaradi lastne nedopustne malomarnosti ni prepoznal (zasledil).
davek od dohodkov pravnih oseb - akontacija dohodnine - društvo - pridobitna dejavnost - davčni odtegljaj - potni stroški za službeno potovanje - računi - neverodostojne listine
Seznam sredstev družbe A. še ne izkazuje njihovega najetja, in zatrjevanega najema plaže in osnovnih sredstev družbe A. s strani tožeče stranke tudi ne izkazujeta predloženi pogodbi, saj se prva nanaša na najem plaže s strani družbe A. in ne tožnice, druga pa na izvajanje tečajev vodnih športov, pri čemer je družba A. naročnik in ne izvajalec. To pa pomeni, da je na mestu pravni zaključek, da zadevni računi kot neverodostojne listine niso ustrezna podlaga za knjiženje davčno priznanih odhodkov.
ZMZ-1 člen 24, 26, 26/2, 26/2-2, 26/2-3, 27. Direktiva 2013/32/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o skupnih postopkih za priznanje ali odvzem mednarodne zaščite člen 18, 18/1, 46, 46/3.
mednarodna zaščita - status begunca - subsidiarna oblika zaščite - verodostojnost prosilca - prekluzija - preganjanje zaradi vere - tožbena novota - prosilec iz Irana - informacije o izvorni državi - učinek ex nunc - vzročna zveza - izvedensko mnenje
Za priznanje statusa begunca ni dovolj, da prosilcu grozijo dejanja preganjanja in da ima prosilec lastnost oziroma značilnost (rasno, versko, nacionalno, družbeno ali politično), ki se preganja, ali pa mu je ta pripisana, pač pa mora med nevarnostjo preganjanja oziroma odsotnostjo zaščite pred dejanji preganjanja in razlogom za preganjanje obstajati povezava.
Če bi se izkazalo, da obstaja dovolj resna nevarnost, da bo tožnik priprt oziroma obsojen na zaporno kazen in tam nato celo mučen ali izpostavljen drugim dejanjem preganjanja zgolj ali pa tudi zato, ker je obtožen oziroma obsojen za kaznivo dejanje delovanja proti oblasti (če bi bil obsojen za kakšno drugo dejanje pa ne), in če bi bilo verjetno, da akterjem mučenja in slabega ravnanja v priporih in zaporih niti ne bo očitno ali znano, da je tožnik obtožen/obsojen zgolj zaradi korupcije in ne zaradi tega, ker bi organi pregona dejansko menili, da tožnik nasprotuje državni oblasti, potem je mogoče tudi priznanje statusa begunca na podlagi pripisanega političnega prepričanja.
Sodišče ocenjuje, da so bili novi dokazi dovolj konkretni in predloženi dovolj zgodaj, predvsem pa so za končno odločitev lahko relevantni, zato je dokazovanje z njimi dopustilo in ni uporabilo določbe o prekluziji iz 52. člena ZUS-1.38 To pomeni, da sodišče ni zavrnilo izvedbe tega dokaza zgolj zato, ker tožnik po oceni sodišča ni navedel upravičenih razlogov, zakaj jih ni predložil že v upravnem postopku, ima pa lahko večja ali manjša prepričljivost tožnikovih trditev v zvezi s tem, vpliv na oceno verodostojnosti tožnika v povezavi s tem dokazom.
mednarodna zaščita - zahtevek za uvedbo ponovnega postopka - zavrženje zahtevka za uvedbo ponovnega postopka - zavrženje zahteve za uvedbo ponovnega postopka - zavrženje zahteve - ponovna prošnja - vrnitev v prejšnje stanje - novi dokazi in nova dejstva - nova dejstva in dokazi - izkazanost pogojev za uvedbo ponovnega postopka
Tožnikov podpis na listinah se ne ujema s podpisom na sporni vročilnici. Slednje po prepričanju sodišča izkazuje utemeljen dvom v pristnost podpisa na sporni vročilnici. Sodišče je tako ugodilo predlogu tožnika in dovolilo vrnitev v prejšnje stanje.
Teža novih dokazov ali novih dejstev mora biti takšna, da pomembno povečuje verjetnost izpolnjevanja pogojev za mednarodno zaščito. Tožnik v zahtevi za uvedbo ponovnega postopka ni navedel takšnih novih dejstev, ki bi pomembno povečevala verjetnost, da je do mednarodne zaščite upravičen, in prav tako ni predložil novih dokazov oziroma se ti novi elementi in ugotovitve, ki bi pomembno povečali verjetnost, da prosilec izpolnjuje pogoje za mednarodno zaščito, niso pojavili.
Tožnik je v tem postopku kot novi dejstvi navedel poroko s svojo izbranko ter smrt matere zaradi bolezni. To sta sicer objektivno novi dejstvi po drugem pododstavku prvega odstavka 64. člena ZMZ-1, vendar pa na postopek mednarodne zaščite nimata vpliva, saj ne predstavljata ne podlage za preganjanje po določbah ZMZ-1 niti ni tožnik v zvezi z njima zatrjeval nikakršnih dejanj preganjanja.
Uporaba Standardov v postopkih izbire kandidatov na podlagi posebnega natečaja sodišču nalaga zadržano presojo, kar pomeni, da se sodišče ne spušča v strokovno presojo, ki jo je izvedla Komisija, ampak poseže v odločitev samo, če je očitno nerazumna. Zadržana presoja skladno s sodno prakso pomeni, da sodišče ugotovi nezakonitost v takšni odločbi le, če je odločitev tožene stranke očitno nerazumna, saj mora tožena stranka imeti zaradi zagotavljanja učinkovitosti upravnega sistema široko polje proste presoje pri ocenjevanju primernosti kandidatov glede na razpisne pogoje, ko kadruje javne uslužbence na najvišje položaje.
Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 28. ZMZ-1 člen 84, 84/1, 84/1-5, 84a, 84a/1, 84a/1-3.
mednarodna zaščita - prstni odtis v bazi eurodac - pridržanje za namen predaje odgovorni državi članici - begosumnost - Uredba (EU) št. 604/2013 (Dublinska uredba III) - sorazmernost in nujnost ukrepa - milejši ukrep - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito
Tožena stranka ne more pravno veljavno ustvariti okoliščin, ki morebiti povečujejo begosumnost tožnika s tem, ko tožniku odvzame svobodo v postopku po Uredbi EU št. 604/2013, brez da bi pred tem na pravilen način uporabila kriterij iz tretje alineje prvega odstavka 84.a člena ZMZ-1 in iz določil 28(2) in 2(n) Uredbe EU št. 604/2013.
Zakonodajalec ni prenesel določbe člena 8(4) Direktive o sprejemu 2013/33/EU v notranji pravni red. Ukrep pridržanja na območju Azilnega doma v Ljubljani je sicer manj prisilen od odvzema prostosti v Centru za tujce Postojna zaradi blažjega režima odvzema prostosti, a še vedno pomeni odvzem prostosti, med tem ko alternative pridržanju morajo in tudi so omejitve pravice do svobode gibanja in ne pomenijo odvzema prostosti.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - sodba o kaznovalnem nalogu - ugovor zoper sodbo o kaznovalnem nalogu
Toženka ima prav, da je ugovor zoper kaznovalni nalog enostaven in bi ga tožnica res lahko vložila sama, saj je njegova obvezna sestavina le navedba sodbe, zoper katero se vlaga, vendar pa vložitev ugovora ni težišče tožničine prošnje za dodelitev BPP. Tako iz tožničine vloge kakor tudi iz obrazca za vložitev prošnje za dodelitev BPP izhaja, da za BPP prosi zaradi pravnega svetovanja ter zastopanja na prvi in drugi stopnji. Toženka v obrazložitvi sama navaja, da ugovor povzroči razveljavitev sodbe in nadaljevanje postopka z razpisom narokov. Zakaj v taki situaciji, ko torej že preprosta tožničina izjava, da kaznovalnemu nalogu ugovarja, zadostuje za nadaljevanje kazenskega postopka zoper tožnico, ni pravne podlage za dodelitev zaprošene BPP, to je za pravno svetovanje in zastopanje na prvi in drugi stopnji, pa iz izpodbijane odločbe ne izhaja.
hrup - dovoljenje za začasno čezmerno obremenitev okolja - obnova postopka - izločitev uradne osebe - stranski udeleženec - rok za obnovo postopka - subjektivni rok
Z izpodbijanim sklepom se je odločalo o zahtevi tožnikov za izločitev uradne osebe – A. A., ki je v zadevi odločala na drugi stopnji, torej pravna narava tega sklepa onemogoča upravni spor. Razlogi za izločitev osebe, ki v izpodbijani zadevi odloča, sodišče preizkuša pri odločanju o pravilnosti in zakonitosti glavne stvari. Zgolj iz razloga, ker je v postopku izdaje dovoljenja kot aktivna stranka nastopal župan kot zakoniti zastopnik stranke, ni podan dvom o nepristranosti uradne osebe v smislu prvega odstavka 37. člena ZUP. Po drugem odstavku 12. člena ZUP namreč uradna oseba samostojno opravlja dejanja v upravnem postopku in v tem okviru ugotavlja dejstva in okoliščine ter na podlagi ugotovljenih dejstev in okoliščin uporablja predpise oziroma splošne akte, izdane za izvrševanje javnih pooblastil.
Stranka lahko razlog za obnovo postopka po 9. točki 260. člena ZUP predlaga le v enem mesecu od dneva, ko je izvedela, da je bila odločba izdana, vendar razlogi organa, kot so navedeni v odločbi, torej dejstva o prvi prireditvi dne 4. in 5. 6. 2016 in nato še 28 naslednjih prireditev do vložitve predloga za obnovo postopka, vse na podlagi dovoljenja z dne 29. 4. 2016, niso dokaz, da sta tožnika za dovoljenje z dne 29. 4. 2016 izvedela že prej kot z elektronskim sporočilom z dne 27. 4. 2019.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - enostavni objekti - inšpekcijski zavezanec - investitor
Glede na opis gradnje, ki ni dopustna brez gradbenega dovoljenja, so nerelevantna tožnikova zatrjevanja, da so mu na upravni enoti pojasnili, da za izzidek ne potrebuje gradbenega dovoljenja. Gradnja, kakršna je, tudi ob eventualnih nepravilnih pojasnilih upravne enote, ne bi pridobila dopustnosti.
V obravnavani zadevi, ko je tožnik kupil material (bistvena okoliščina), dela izvajal, je pa tudi solastnik zgradbe, ga je organ na podlagi navedenih dejstev lahko štel za investitorja objekta in posledično inšpekcijskega zavezanca.
Položaj koncesionarja, torej osebe, ki ima koncesijo za izvajanje lekarniške dejavnosti, ima lahko fizična ali pravna oseba le na območju občine, ki je koncesijo podelila, oziroma na območju sosednjih občin, če so te skupaj podelile koncesijo. Koncesionar lahko organizira lekarne oziroma podružnice lekarn le na tistem območju koncedenta, za katereta mu je s koncesijskim aktom podeljena koncesija, in na območju, za katerega mu je koncedent izdal dovoljenbje za podružnico lekarne.
ZPOmK-1 člen 6. URS člen 35, 36, 36/1. Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) člen 101.
varstvo konkurence - omejevalna ravnanja - omejevalni sporazum - delitev trga - zloraba prevladujočega položaja - sodna praksa Sodišča Evropske unije - dokazna ocena
Splošno sodišče in Sodišče Evropske unije kot enotno in trajajočo kršitev obravnavata celoto ravnanj različnih subjektov, ki so poskušali doseči isti protikonkurenčni cilj. Obstajati mora torej enotni načrt, ki se ga udeleženci zavedajo. Enotna kršitev je tako posledica niza dejanj ali trajajočega ravnanja, čeprav bi lahko tudi en ali več elementov tega niza dejanj ali trajajočega ravnanja sam po sebi pomenil ločeno kršitev po 101. člena PDEU oziroma 6. člena ZPOmK-1. Opredelitev določenih nezakonitih ravnanj, ki pomenijo eno samo kršitev ali več kršitev, načeloma vpliva na sankcijo, ki se lahko naloži, kadar se zaradi ugotovitve več kršitev lahko naloži več različnih glob. Ugotovitev več kršitev ima lahko za storilce korist, ker so nekatere med njimi že zastarale. Opredelitev ali gre za eno in trajajoče ravnanje, je torej pomembna tudi pri vprašanju trajanja kršitve oziroma kršitev in s tem za trenutek nastopa zastaranja. Nadalje je relevantna pri ugotavljanju odgovornosti udeleženih podjetij, saj je lahko podjetje, ki ni sodelovalo pri vseh prepovedanih ravnanjih zanje odgovorno, če je ugotovljeno, da je vedelo za nezakonita ravnanja drugih udeležencev ali če jih je lahko razumno predvidevalo in je bilo pripravljeno sprejeti tveganje.
Opredelitev kršitve kot enotne in trajajoče zato ne pomeni, da ni treba določno opredeliti, katera ravnanja, ki bi bila sicer lahko samostojna kršitev, so predmet enotne kršitve. To je pomembno že zato, da se stranki omogoči pravica do izjave oziroma obrambe.
davčna izvršba - procesni sklep - zavrženje ugovora - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Izpodbijani sklep FURS-a ne predstavlja upravnega akta, zoper katerega je dopusten upravni spor, saj z njim ni bilo odločeno o kakšni tožničini pravici, obveznosti ali pravni koristi. S tem sklepom je namreč tožena stranka zavrgla „ugovor“ tožnice zoper poziv kot nedopusten iz razloga, ker navedeni poziv ni upravni akt in zoper njega tudi ni predvideno nobeno pravno sredstvo.