Izpodbijana odločba ne vsebuje razlogov o odločilnih dejstvih oziroma o ugotovljenem dejanskem stanju, na podlagi katerih je toženka ugotovila, da so izpolnjeni pogoji za izrek karantene tožniku. Za odreditev karantene v primeru, kot je obravnavani, je bistvena ugotovitev, da je bila oseba, ki se ji karantena odreja, v visoko rizičnem stiku z osebo s potrjenim ali verjetnim COVID-19. Sodišče ugotavlja, da ne iz izreka, ne iz obrazložitve izpodbijane odločbe ne izhaja, s kom je bil tožnik dejansko v stiku ter zakaj se njegov kontakt s to osebo smatra za visoko rizičen. Zgolj navedba predpisov, ki določajo uvedbo karantene za posameznike, in navedba, da je Svetovna zdravstvena organizacija 30. 1. 2020 razglasila pojav novega korona virusa kot globalno grožnjo, in da je nalezljiva bolezen COVID-19 v LR Kitajski dosegla epidemične razsežnosti, ki se pojavlja na vseh celinah in postopno v vseh državah, je presplošna, saj ne vsebuje obrazložitve glede konkretnega posameznika, ki je obravnavan, in je torej brez bistvenih sestavin, ki bi stranki omogočile pravico do obrambe, sodišču pa kontrolo, ali je bilo dejansko stanje pravilno ugotovljeno in ali je bil glede na ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabljen materialni predpis.
ZDDV-1 člen 67, 67/1, 81, 81/1, 81/1-4. ZDavP-2 člen 125, 125/1, 126, 126/4.
davek na dodano vrednost (DDV) - dodatna odmera DDV - odbitek vstopnega DDV - avansni račun - zastaranje - objektivni rok - subjektivni rok
Vse do sodbe Upravnega sodišča št. I U 224/2019-33 z dne 5. 3. 2019 je bil sporni davek odmerjen. To pa pomeni, da v tem obdobju relativni zastaralni rok ni tekel in je začel teči šele po odpravi odločbe Davčnega urada Postojna, posledično do izdanega zapisnika v ponovljenem postopku relativni zastaralni rok ni potekel. Prav tako ni potekel absolutni 10 letni zastaralni rok, saj je bila odmera pravočasno izvedena z izpodbijano odločbo prvostopnega organa in ne šele z drugostopno odločbo tožene stranke, kot zmotno zatrjuje tožnik.
mednarodna zaščita - očitno neutemeljena prošnja - navajanje nepomembnih ali zanemarljivih dejstev - varna izvorna država - pospešeni postopek - Republika Kosovo
Tožeča stranka ne trdi in še manj utemeljuje, da bil bil v predmetni zadevi izkazan vsaj en razlog za preganjanje iz ZMZ-1. Noben razlog za preganjanje tudi ne izhaja iz podatkov v spisu. V obravnavani zadevi gre za osebo, ki se je na Kosovu zadolžila v zasebnem razmerju.
ZLD-1 člen 5, 5/1, 5/3, 39, 39/2. URS člen 74, 74/2.
lekarniška dejavnost - lekarna - podružnica - vloga za izdajo soglasja - negospodarske javne službe
Po presoji sodišča tožnica zmotno meni, da drugi odstavek 39. člena ZLD-1 pomeni podlago za ustanovitev podružnice lekarne izven območja občine, ki je podelila koncesijo. Drugi odstavek 39. člena ZLD-1 namreč določa, da koncesionar organizira lekarne oziroma podružnice lekarn kot svoje organizacijske enote za izvajanje lekarniške dejavnosti na območjih, za katera ima koncesijo oziroma dovoljenje za poslovanje podružnice lekarne, v skladu z mrežo lekarniške dejavnosti na primarni ravni po predhodnem mnenju pristojne zbornice in s soglasjem ministrstva.
Nacionalni pravni režim negospodarske javne službe je namenjen varovanju človekovih pravic in temeljne družbene solidarnosti. Doktrina negospodarskih storitev splošnega pomena v pravu EU pa pove, do katere mere je navedeni nacionalni pravni režim izločen iz dosega trgovinskih pravil prava EU. Katere od nacionalno pravno urejenih aktivnosti so negospodarske storitve splošnega pomena in zanje ključna ekonomska pravila prava EU niso uporabna, pove pravo EU in ne nacionalni pravni redi. Ni nedopustno, da je določena dejavnost po slovenskem pravu negospodarska javna služba, po pravu EU pa ni negospodarska storitev splošnega pomena. Tako je zato, ker je pojem negospodarske javne službe po slovenskem pravu širši od pojma negospodarskih storitev splošnega pomena po pravu EU.
ZUreP-2 člen 193, 200, 203. ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-4, 36/1-6, 36/1-7.
razlastitev - uvedba razlastitvenega postopka - dvofazni postopek - občinska javna cesta - pogoji za uvedbo razlastitvenega postopka - obstoj javne koristi
Toženka je v I. točki izreka izpodbijanega sklepa ugotovila, da je izkazana javna korist za razlastitev nepremičnin, ki v naravi predstavljata sestavni del že zgrajene lokalne javne ceste. V tem delu sklepa je toženka tako ne le v obrazložitvi presojala javno korist za razlastitev, ampak obstoj le - te ugotovila v izreku izdanega akta. Sprejela je torej odločitev o izkazanosti javne koristi, čeprav bi to sodilo v razloge (po izvedenem ugotovitvenem postopku v drugi fazi postopka izdane) odločbe o razlastitvi. Vsebina I. točke izreka izpodbijanega sklepa tako presega zakonski okvir sklepa o uvedbi razlastitvenega postopka iz 200. člena ZUreP-2.
ZVO-1 člen 3, 3/8, 57, 57/2, 61, 68, 68/2, 69, 77. ZV-1 člen 69, 69/2, 74, 74/1, 74/3, 76. GZ člen 3, 3/1, 3/1-6, 3/1-25, 4.
okoljevarstveno soglasje - pogoji za izdajo okoljevarstvenega soglasja - okoljevarstveno dovoljenje - vodovarstveno območje - obstoječa naprava - nova naprava - exceptio illegalis - presoja vpliva na okolje - nevarna snov - proizvodnja z nevarnimi snovmi
Med strankami ni sporno, da nameravani poseg zajema proizvodnjo, v katero so vključene nevarne snovi. Zato je treba v primeru, kot je obravnavani, ko je za ta poseg treba pridobiti okoljevarstveno soglasje - saj je to predmet izpodbijane odločbe, preveriti tudi, ali izvedba nameravanega posega predstavlja gradnjo objekta ali naprave.
Naprava je po GZ lahko bodisi objekt, bodisi sestavina objekta, ki je namenjena delovanju objekta. V primeru, če je naprava objekt, ki je namenjen proizvodnji, v katero so vključene nevarne snovi, je treba zgolj preveriti, ali gre za takšna vzdrževalna dela v zvezi s proizvodnjo nevarnih snovi, za katera je treba pridobiti okoljevarstveno soglasje in so že zato prepovedana po 69. členu ZV-1. V primeru, če je predmet nameravanega posega naprava, ki je zgolj sestavina objekta, pa je pomemben tudi namen objekta in če ta ni namenjen proizvodnji, v katero so vključene nevarne snovi, je po presoji sodišča poleg navedenega (tj., da gre za vzdrževalna dela, za katera je treba pridobiti okoljevarstveno soglasje) treba upoštevati opredelitev naprave po ZVO-1.
Če so predmet nameravanega posega naprave, ki so namenjene proizvodnji, v katero so vključene nevarne snovi, je tako za odločitev v zadevi, ali gre za gradnjo naprave po 69. členu ZV-1, bistveno zgolj, ali je za te naprave treba pridobiti okoljevarstveno dovoljenje.
Uredba je na zakon vezana tako, da v vsebinskem smislu ne sme določati ničesar brez zakonske podlage in zunaj vsebinskih okvirov, ki morajo biti v zakonu izrecno določeni ali iz njega vsaj z razlago ugotovljivi. Zato je določbe predmetnih uredb mogoče uporabiti le, če njihova uporaba ne pripelje do rezultata, ki je v nasprotju z zakonsko ureditvijo.
dostop do informacij javnega značaja - zahteva za dostop do informacije javnega značaja - obstoj dokumenta - informacije javnega značaja
Zahteva tožnice, ki se smiselno nanaša na to, da se ji kot informacijo javnega značaja posreduje dokument, iz katerega naj se v zvezi z nezakonitostjo zahtevane odločbe ter ničnostjo zahtevanega sklepa o izvršbi odstranijo zaznamki o pravnomočnosti navedenih dokumentov, nima podlage v ZDIJZ. Organ lahko kot informacijo javnega značaja posreduje zgolj dokument v materializirani obliki (fotokopijo dokumenta), kot se hrani pri organu.
URS člen 157, 160, 160/1, 160/1-3. ZUS-1 člen 4, 5, 36, 36/1, 36/1-4.
varstvo ustavnih pravic - poseg v človekove pravice - upravni spor - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe - začasni ukrepi v času epidemije SARS-CoV-2 (COVID-19) - šola
V upravnem sporu ni mogoče uveljavljati sodnega varstva zoper abstraktne splošne akte. Slednje je v skladu s 3. alinejo prvega odstavka 160. člena Ustave RS pridržano Ustavnemu sodišču RS.
ZKZ člen 21, 21/1, 24, 24/1, 24/1-4. ZUP člen 279, 279/1, 279/1-3.
promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - rok za sprejem ponudbe - izjava o sprejemu ponudbe - predkupni upravičenec - delna ničnost
Promet s stavbnimi zemljišči ni podvržen odobritvi pravnega posla s strani upravnega organa, zato organ o odobritvi pravnega posla za ta zemljišča absolutno ni bil pristojen za odločanje.
Tudi v primerih napačnega pravnega pouka, ko stori napako organ, se napaka ne šteje v škodo stranki, ki napačnemu pravnemu pouku sledi. V obravnavani zadevi je rok trajanja ponudbe navedla upravna enota, ki je ponudbo tudi razobesila, zato je treba šteti sprejem ponudbe, ki je bil poslan priporočeno po pošti 19. 2. 2007, torej zadnji dan roka navedenega na ponudbi, in sta ga upravna enota in ena od prodajalk prejeli 20. 2. 2007, za pravočasnega.
Ko je dana ponudba več ponudnikov, ki so solastniki, in živijo na istem naslovu, zadošča, da se izjava o sprejemu ponudbe pošlje priporočeno s povratnico, tako da je pošiljka naslovljena na vse ponudnike. Namreč iz določbe izhaja, da je njen namen le obvestitev prodajalcev, bistveno za nastanek pravnih učinkov pa je, da je ponudba poslana upravni enoti.
Izjava na podlagi četrte alineje prvega odstavka 24. člena ZKZ je konstitutivna izjava in pravno učinkuje od trenutka, ko je podana, zato na njeni podlagi tožnika ne moreta dokazovati izpolnjevanja pogoja "drug kmet", saj bi ta pogoj morala izpolnjevati v času izjave o sprejemu ponudbe oziroma vsaj do poteka roka za sprejem ponudbe.
kmetijska zemljišča - odobritev pravnega posla - zahteva za odobritev pravnega posla - rok za vložitev vloge za odobritev pravnega posla - prepozna vloga - zavrženje vloge - procesni rok
Glede na navedeni poudarek ZKZ na vlogi, s katero se uvede postopek in podrobno obravnavanje vloge po ZUP kot procesnega dejanja stranke, predvsem pa določbe o njeni pravočasnosti, sodišče sodi, da določbe, da se vloga za odobritev pravnega posla vloži najpozneje v tridesetih dneh po poteku roka iz četrtega odstavka 20. člena tega zakona, ni mogoče razumeti kot materialni rok. Gre za procesni rok, za procesne roke pa se uporabi drugi odstavek 101. člena ZUP.
ZUP člen 214, 214/1, 237, 237/2, 237/2-7, 285, 297.
upravna izvršba - založitev zneska za kritje izvršilnih stroškov - pravica do lokalne samouprave - odločanje brez glavne obravnave - zavrženje predloga za izdajo začasne odredbe - bistvena kršitev določb postopka - obrazložitev sklepa
Ker organ zavezancu s sklepom o založitvi predujma naloži posebno obveznost (ki ni enaka obveznosti iz izvršilnega naslova), mora obrazložitev med drugim vsebovati razloge, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo takšno odločitev in razloge, zaradi katerih ni bilo ugodeno kakšnemu zahtevku strank (prvi odstavek 214. člena ZUP). To pomeni, da mora organ obrazložiti odločitev o izbranem načinu izvršbe in višini predujma ter obrazloženo zavrniti s tem v zvezi podane ugovore zavezanca. Utemeljitev sorazmernosti izbranega načina izvršbe in primernosti ocenjenih stroškov za njeno izvedbo je nujna tudi zato, ker 285. člen ZUP organu nalaga, da če je mogoče opraviti izvršbo na več načinov in z raznimi sredstvi, opravi izvršbo na tak način in s takim sredstvom, ki sta za zavezanca najmilejša, če se z njima vendarle doseže namen izvršbe. V tej fazi postopka je sicer natančna višina bodočih stroškov izvršbe po drugih osebah negotova, tako da je že zakonodajalec določil, da založeni znesek ne ustreza nujno kasneje nastalim, dejanskim stroškom izvršbe. Zato višina zneska, ki ga mora zavezanec založiti kot predujem, ni predmet natančnega ugotovitvenega postopka in organu ni treba natančno utemeljiti vsake postavke, na kateri višina temelji. Mora pa pojasniti, zakaj je izbrani način izvršbe sorazmeren in zakaj je ocena predvidenih stroškov izvajalca utemeljena.
mednarodna zaščita - ponovni postopek - zavrženje zahtevka za uvedbo ponovnega postopka - novi dokazi in nova dejstva
Ker so s strani tožnika novi dokazi in dejstva obstajali že v času predhodnega postopka, je pogoj za to, da se ta dejstva upoštevajo, da jih oseba brez svoje krivde takrat ni mogla uveljavljati. Tega pogoja tožnik ni izkazal, saj ni navedel opravičljivega razloga, da posilstva brez svoje krivde ni uveljavljal v predhodnih postopkih. Razlogi, zakaj tega dejstva ni povedal prej, obstajajo izključno na tožnikovi strani.
URS člen 157. ZUS-1 člen 4, 4/1, 4/2, 36, 36/1, 36/1-4.
osnovna šola - pravica do šolanja - začasni ukrepi v času epidemije SARS-CoV-2 (COVID-19) - pogoj PCT - upravni spor - subsidiarni upravni spor - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - varstvo ustavnih pravic v upravnem sporu - zavrženje tožbe - začasna odredba
Sodišče v upravnem sporu ne more odločati o zakonitosti akta organa (Vlade), ki je bil izdan v obliki predpisa, saj je za presojo abstraktnih splošnih aktov na podlagi 3. alineje prvega odstavka 160. člena Ustave RS v zvezi z 21. členom ZUstS pristojno Ustavno sodišče.
davčna izvršba - izvršilni naslov - izpodbijanje izvršilnega naslova - izrek - poprava
V upravnem sporu tožeča stranka izvršilnega naslova ne more izpodbijati. V postopku davčne izvršbe je bistveno le, da je izvršilni naslov postal izvršljiv, kar v obravnavanem primeru ni sporno, zato so tožbeni ugovori, ki se nanašajo na izvršilne naslove neutemeljeni. Sodišče v postopku davčne izvršbe presoja le, ali so izpolnjeni pogoji, ki jih določa ZDavP-2, ter ali ima sklep o izvršbi sestavine določene v 151. členu ZDavP-2.
sofinanciranje iz javnih sredstev - obrazložitev odločbe - pravica stranke do izjave - razpisni pogoj - načelo zaslišanja strank
Tožena stranka se je pri svoji odločitvi oprla na dopis Ministrstva za finance, iz katerega bi naj izhajalo, da je vlagatelj prejel državno pomoč po več shemah. V tem delu odločba ni obrazložena, saj ni jasno po katerih shemah in v kakšnih zneskih naj bi tožeča stranka prejela državno pomoč ter v kakšni obliki, zato se izpodbijanega sklepa ne da preizkusiti. Gre za pravno odločilna dejstva, v zvezi s katerimi se tožena stranka ni imela možnosti izjaviti, kar je v nasprotju z načelom zalsišanja stranke.
ZBPP člen 24. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - kazenski postopek - posamezna preiskovalna dejanja - verjeten izgled za uspeh
6. člen EKČP v točki c izrecno določa, da je sestavni del pravice do poštenega sojenja, da ima vsakdo, kdor je obdolžen kaznivega dejanja pravico, da se brani sam ali z zagovornikom po lastni izbiri, ali če nima dovolj sredstev za plačilo zagovornika, da ga dobi brezplačno, če to zahtevajo interesi pravičnosti. Pri tem sodišče poudarja, da Evropsko sodišče za človekove pravice šteje za kazenske zadeve vse tiste zadeve, ki so kazenske že po naravi stvari in ima tako posameznik pravico do obrambe in do poštenega postopka, kadar je v postopku zaradi obravnave za storjeno kaznivo ravnanje (kamor lahko sodijo celo prekrški), v posledici česar mu mora biti zagotovljena pravica do obrambe, če gre za zadevo, ki je že po sami naravi kazenska. Upoštevaje zahtevo iz točke c tretjega odstavka 6. člena EKPČ v primerih, ko je zagrožen odvzem prostosti oziroma zaporna kazen, je to praviloma že samo po sebi okoliščina, ki terja brezplačno postavitev zagovornika obdolžencu brez lastnih sredstev.
ZDavP-2 člen 271, 271/2, 273, 273/5. ZDoh-2 člen 113, 113/5.
dohodnina - odmera dohodnine - čezmejni delovni migrant - državljan zaposlen v Avstriji - dohodek rezidenta, dosežen z delom v Republiki Avstriji - olajšava za čezmejne delovne migrante - posebna davčna olajšava - olajšava za vzdrževane družinske člane - zastaranje vodenja postopka odmere davka
ZDoh-2 v petem odstavku 113. člena ni zahteval, da davčni zavezanec uveljavlja posebno davčno olajšavo za čezmejne delovne migrante in odbitek že v tujini plačanega davka, ampak se mu ti olajšavi priznata po samem zakonu, če davčni organ na podlagi podatkov, s katerimi razpolaga, ugotovi, da gre za takega zavezanca.
Glede uveljavljanja olajšave za vzdrževane družinske člane je drugi odstavek 271. člena ZDavP-2, veljavnega na dan 16. 10. 2018, določal, da lahko davčni zavezanec, ki vlaga napoved v skladu s šestim odstavkom 267. člena tega zakona, uveljavlja posebno olajšavo za vzdrževane družinske člane tudi po poteku roka za vložitev napovedi, vendar najpozneje v roku za pritožbo na odločbo o odmeri dohodnine. Tožniku torej ni mogoče odreči pravice do uveljavljanja olajšave za vzdrževane družinske člane, saj je zoper prvostopenjsko odločbo podal pritožbo. Dejstvo, da napovedi ni vložil sam v roku, ki je zakonsko določen, nima podlage v zakonu, da bi bil na ta način sankcioniran z nemožnostjo uveljavljanja olajšave, če tudi on vloži pritožbo zoper dohodninsko odločbo, saj zakon ne razlikuje med tistimi, ki so pravočasno podali dohodninsko napoved, in tistimi, ki je sploh niso, pa jim je bila izdana po uradni dolžnosti.
ZOdv člen 19. Odvetniška tarifa (2015) člen 12, 12/2.
brezplačna pravna pomoč - stroški odvetnika - odvetniška tarifa - vrednost odvetniške točke - vrednost točke - opravljena storitev - pravica do plačila
V obravnavanem primeru je tožeča stranka opravila storitev dne 5. 10. 2016, o stroških zanjo pa je bilo (prvič) odločeno z izpodbijanim sklepom z dne 16. 7. 2019. Nova, višja vrednost odvetniške točke (iz 0,459 EUR na 0,60 EUR) je začela veljati 6. 4. 2019, torej pred izdajo izpodbijanega sklepa o stroških. Zato tožeča stranka pravilno uveljavlja, da bi ji tožena stranka morala obračunati oz. pomnožiti 50 točk z vrednostjo 0,60 EUR, ki je veljala v času izdaje sklepa o stroških in je podlaga za plačilo storitve.
ZG člen 21, 21/3. ZUS-1 člen 17, 17/1, 36, 36/1, 36/1-3.
gozd - krčitev gozda - dovoljenje za krčitev gozda - tožnik v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Tožnik že sam v tožbi navaja (tako pa izhaja tudi iz upravnega spisa zadeve), da v predmetnem upravnem postopku ni imel statusa stranke oziroma stranskega udeleženca, saj je v njem sodeloval (zgolj) s posredovanjem mnenja, in sicer na zaprosilo prvostopenjskega organa. O izdani izpodbijani (drugostopenjski) odločbi z dne 7. 10. 2021 je bil tako obveščen šele po njeni izdaji 21. 10. 2021, in sicer s strani prvostopenjskega organa. Ker tožnik torej v upravnem postopku izdaje izpodbijane odločbe ni imel položaja stranke ali stranskega udeleženca (tega položaja v času trajanja postopka na prvi in drugi stopnji niti ni zahteval), ne izpolnjuje pogoja za priznanje statusa tožnika v upravnem sporu, določenega v prvem odstavku 17. člena ZUS-1; ob tem pa ne gre niti za situacijo iz tretjega odstavka 17. člena ZUS-1.
Položaja tožnika v upravnem sporu posamezniku ni mogoče priznati na podlagi določb ZUP ali na podlagi določb materialnopravnih predpisov, iz katerih izhaja, kdaj ima oseba materialnopravni interes za določen izid posameznega upravnega postopka.
COVID-19 - začasno čakanje na delo - nadomestilo plače
Določbo drugega odstavka 45. člena ZDUOP je treba razlagati tako, da je v primeru podaljšanja ukrepa mogoče pravočasno vlogo za uveljavljanje pravice do povračila izplačanih nadomestil plače vložiti le, kadar je vložena v roku osmih dni šteto od napotitve delavca na začasno čakanje na delo. Po presoji sodišča je namreč pravočasna le tista vloga, ki je podana v roku osmih dni od napotitve delavca na začasno čakanje na delo ter je hkrati v primeru podaljšanja ukrepa podana najkasneje do 30. 6. 2021.
Pravočasnosti vloge (68. člen ZUP) ni mogoče enačiti z nepopolno vlogo v smislu 66. člena ZUP. Nepravočasnost vložitve vloge ni odpravljiva, medtem ko je nepopolnost vloge odpravljiva na način, ki ga predpisuje 67. člen ZUP.