• Najdi
  • <<
  • <
  • 10
  • od 14
  • >
  • >>
  • 181.
    VSL sodba I Kp 1541/2004
    8.6.2005
    kazensko procesno pravo
    VSL22657
    ZKP člen 144, 144.
    oškodovanec
    Neutemeljena je pritožbena navedba, da I. Š. ni bil oškodovanec v

    času storitve kaznivega dejanja, ker je bil lastnik vozila njegov

    oče. Oškodovanec je tisti, kateremu je kakršnakoli njegova osebna ali

    premoženjska pravica s kaznivim dejanjem prekršena ali ogrožena (6.

    alineja 144. člena ZKP). Priča Š. je povedal, da je bil sicer avto

    pisan na njegovega očeta, vendar pa mu je avto oče dal in ga je

    uporabljal samo on, kasneje pa ga je tudi dedoval po očetu, zato je

    sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je Š. oškodovanec, saj je

    bila s kaznivim dejanjem prekršena njegova premoženjska pravica in

    sicer je bil poškodovan avto, ki ga je oškodovanec uporabljal. Samo

    dejstvo, da je bilo lastništvo pisano na očeta ne vpliva na položaj

    I. Š. kot oškodovanca. Zato pritožnik v tem delu ne more uspeti.

     
  • 182.
    VSL sklep IV Cp 929/2005
    8.6.2005
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
    VSL51337
    ZOR člen 277, 277/1, 277, 277/1. ZIZ člen 21, 21/1, 58, 21, 21/1, 58. ZPP člen 214, 214/1, 214, 214/1.
    primernost izvršilnega naslova - obrestna mera - zamudne obresti
    Določilo 58. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ)

    predpisuje postopek, kako izvršilni sodnik odloča o spornih

    dejstvih, nikakor pa ne izključuje splošnega pravila o tem,

    kaj predstavlja predmet dokazovanja v pravdnem oz.

    izvršilnem postopku. Predmet dokazovanja so med drugim

    dejstva, na katera stranke opirajo svoje zahtevke oz.

    ugovore. Izjema pa velja za priznana dejstva (1. odst. 214. čl.

    Zakona o pravdnem postopku, ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ), ki jih ni

    treba dokazovati. Upnika zatrjevanih plačil s strani dolžnika sicer

    nista izrecno priznala, vendar pa jih tudi nista zanikala. Novejša

    pravna teorija in sodna praksa sta si enotni, da so neprerekana

    dejstva izenačena s priznanimi dejstvi, zato niso predmet

    dokazovanja. Nobenega dvoma ne more biti, da sta se pravdni stranki s

    sodno poravnavo dogovorili za zamudne obresti kot zakonsko posledico

    zamude pri izpolnitvi denarne obveznosti, ne pa morda za pogodbene

    obresti. Obrestna mera zamudnih obresti je bila v spornem obdobju

    vseskozi predpisana z zakonskim predpisom (najprej z določbo 1. odst.

    277. čl. ZOR, nato z Zakonom o obrestni meri zamudnih obresti, Ur. l.

    SFRJ, št. 57/89 in nazadnje z Zakonom o obrestni meri zamudnih

    obresti, Ur. l. RS, št. 14/92 in 13/93) in je zato določljiva.

     
  • 183.
    VSL sklep I Cp 1769/2004
    8.6.2005
    DEDNO PRAVO
    VSL50595
    ZD člen 133, 136, 136/2, 138, 133, 136, 136/2, 138.
    odpoved dediščini - odstop dednega deleža
    Pritožnica, ki se je kot dedinja odpovedala dedovanju, v pritožbi pa

    zatrjuje, da ni vedela, da bi morala pri svoji dedni izjavi izrecno

    napisati, da želi, da bi njen delež pripadal njenemu bratu, je bila v

    pravni zmoti, ki ni upoštevna. Odpovedi dedovanju, ki je nepreklicna,

    zato ne more uspešno izpodbijati.

     
  • 184.
    VSL sklep I Cp 622/2004
    8.6.2005
    pogodbeno pravo
    VSL50672
    ZOR člen 10, 12, 51, 52, 139, 141, 270, 822, 822/3, 10, 12, 51, 52, 139, 141, 270, 822, 822/3.
    ničnost - posredniška pogodba - denarna kazen
    Pravna teorija je izoblikovala stališče, da gre za ničnostno sankcijo

    zaradi nedopustnosti le v primeru, če bi bila nedopustnost predpisana

    v splošnem interesu, ne pa, kadar gre za relativno nedopustnost med

    strankami. Tedaj pridejo v poštev druge sankcije, kot npr. delna

    ničnost ali prilagoditev razmerja. Zakon za kršitev načela

    enakovrednosti dajatev predpisuje drugačne sankcije kot ničnost.

    Specialno pravno pravilo za pogodbo o posredovanju oz. za

    sankcioniranje neenakih dajatev posrednika in naročnika je uzakonjeno

    v 3. odst. 822. čl. ZOR. Ta daje naročniku možnost, da od sodišča

    zahteva znižanje pretirano visoko dogovorjenega plačila posrednika,

    če plačilo (dajatev naročnika) bistveno presega posrednikov trud in

    storitev (dajatev posrednika). Navedena možnost pravzaprav specifično

    za pogodbo o posredovanju izpeljuje splošna pravna pravila o

    čezmernem prikrajšanju ali oderuški pogodbi, ki jih ZOR predvideva

    kot sredstvi za sanacijo kršitve temeljnega pravnega in moralnega

    načela enakosti dajatev.

     
  • 185.
    VSL sklep I Cp 2683/2005
    8.6.2005
    ZEMLJIŠKA KNJIGA
    VSL50394
    ZZK-1 člen 40, 40/1, 48, 48/1, 49, 49/1, 40, 40/1, 48, 48/1, 49, 49/1.
    predznamba
    Za vknjižbo predznambe lastninske pravice zadošča predložitev

    neoverjene kupne pogodbe, ki vsebuje ustrezno zemljiškoknjižno

    dovolilo.

     
  • 186.
    VSL sodba in sklep I Cp 1880/2004
    8.6.2005
    ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
    VSL50600
    ZOR člen 174, 177, 174, 177. ZTPDR člen 73, 73.
    objektivna odgovornost - negmotna škoda
    Nameščanje stebrov na keson kamiona, ker steklo zaradi teže,

    velikosti in oblike lahko zaniha in ga ni mogoče imeti pod kontrolo,

    pomeni opravljanje nevarne dejavnosti.

     
  • 187.
    VSL sklep III Cp 2071/2005
    8.6.2005
    IZVRŠILNO PRAVO - PRAVO DRUŽB
    VSL48545
    ZGD člen 394, 394/1, 394, 394/1. ZFPPod člen 27, 27/1, 27/4, 27, 27/1, 27/4.
    izbris iz sodnega registra - izvršba proti družbeniku - odgovornost družbenikov
    V konkretnem primeru ni pomembno vprašanje, ali je bila dolžnica

    dejansko aktivna ali pasivna, temveč, ali bi glede na položaj, ki ga

    je imela v družbi, lahko bila aktivna družbenica. Tudi ne gre za

    odgovornost poslovodje za obveznosti družbe, temveč za obveznosti

    družbenika za dolgove izbrisane družbe.

     
  • 188.
    VSL sklep II Cpg 554/2005
    8.6.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSL05285
    ZPP člen 205, 205/1, 205/1-3, 208, 205, 205/1, 205/1-3, 208. ZFPPod člen 27, 27/4, 35, 35/1, 27, 27/4, 35, 35/1.
    prekinitev izvršilnega postopka
    Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da je z izbrisom dolžnika

    iz sodnega registra prenehala njegova pravna subjektiviteta, saj je

    takrat prenehal obstajati. Ker pa se je to zgodilo med postopkom, saj

    kot rečeno je dolžnik ob vložitvi predloga še obstajal bi moralo

    sodišče prve stopnje uporabiti določbe 3. točke 205. člena ZPP v

    zvezi s 15. členom ZIZ, ki posebej urejajo takšno situacijo. Uporaba

    te določbe je potrebna zato, ker ima dolžnik po določbah ZFPPod (4.

    odst. 27. člena) naslednike (ustanovitelje), s katerimi je mogoče

    nadaljevati ta postopek v smislu določb 208. člena ZPP v zvezi s 15.

    členom ZIZ.

     
  • 189.
    VSL sklep IV Cp 2416/2005
    8.6.2005
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
    VSL51315
    ZPP člen 337, 337/1, 337, 337/1.
    krivda - nov dokaz - izvršba - ugovor
    V pritožbenem postopku velja načelo prepovedi navajanja

    novot z omejitvijo, da je navajanje novih dejstev in dokazov

    dopustno, če je izpolnjen pogoj nekrivde (primerjaj s 1.

    odstavkom 337. člena Zakona o pravdnem postopku, ZPP v zvezi

    s 15. členom ZIZ). Nobenega dvoma ne more biti, da je

    nekrivda podana, če gre za dokaze, glede katerih je stranka

    pridobila možnost, da jih uveljavlja šele po vložitvi

    ugovora. Ker v konkretnem primeru ponujeni dokaz izvira iz časa po

    vložitvi ugovora (zakonita zastopnica je bila v pravdnem postopku

    zaslišana 13.4.2004), a iz obdobja pred odločitvijo o ugovoru z

    izpodbijanim sklepom z dne 21.2.2005, je pogoj nekrivde izpolnjen.

     
  • 190.
    VSL sodba in sklep I Cp 1629/2004
    8.6.2005
    obligacijsko pravo
    VSL50562
    ZOR člen 66, 71, 73, 458, 66, 71, 73, 458.
    navidezna pogodba - realizacija pogodbe - prodaja - bodoča stvar
    Načelo popolnosti listine (velja le tisto, kar je v predpisani obliki

    zapisano) velja le do tedaj, ko je sicer ustno sklenjena pogodba ali

    ustno sklenjeni del pogodbe, glede katere je sicer predpisana pisna

    oblika, realiziran v smislu specialne določbe cit. 73. člena ZOR. V

    tem primeru ima vse potrebne in veljavne pravne učinke tudi ustno

    sklenjena pogodba, za katero se sicer zahteva predpisana obličnost.

    Takšno ustno sklenjeno pogodbo pa je po pravilnih ugotovitvah

    prvostopnega sodišča predstavljal prav sporni disimulirani dogovor o

    prodaji garaže z nadzidkom glede na simulirani (navidezni) zapis v

    pogodbi o predkupni pravici. Neupoštevanje tega navideznega zapisa,

    ki ne izraža prave (resnične) volje pogodbenih strank, v izpodbijani

    sodbi, pomeni pravilno uporabo določbe 66. člena ZOR, po kateri

    navidezna pogodba nima učinka med pogodbenima strankama, temveč velja

    prikriti pogodbeni dogovor, ki izraža pravo (resnično) voljo

    pogodbenih strank, če so izpolnjeni pogoji za njegovo veljavnost.

     
  • 191.
    VSL sodba I Cp 949/2004
    8.6.2005
    obligacijsko pravo
    VSL50635
    ZOR člen 414, 414.
    posojilo - solidarna odgovornost
    Dejstvo, da je sodba proti tožencu postala pravnomočna, ne pomeni, da

    je toženkina obveznost (posojilo se je zavezala vrniti solidarno s

    tožencem) prenehala. Toženka ne bi odgovarjala, če bi toženec s sodbo

    naloženo obveznost tudi izpolnil.

     
  • 192.
    VSL sodba in sklep I Cp 1489/2004
    8.6.2005
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL50670
    ZOR člen 154, 154/1, 154, 154/1. ZIZ člen 279, 279.
    povrnitev škode - začasna odredba - odškodninska odgovornost
    Dolžnik, ki od upnika zahteva povrnitev škode zaradi neutemeljene ali

    neopravičene začasne odredbe, mora izkazati vse elemente

    odškodninskega delikta.

     
  • 193.
    VSL sodba II Cp 1526/2004
    8.6.2005
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL50925
    ZOR člen 200, 200/1, 200/2, 200, 200/1, 200/2.
    odškodnina za nepremoženjsko škodo - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti
    Zvišanje odškodnine za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske

    aktivnosti.

     
  • 194.
    VSL sklep II Cp 1380/2005
    8.6.2005
    nepravdno pravo - obligacijsko pravo
    VSL50039
    ZNP člen 168, 168/1, 168, 168/1. ZKP člen 19, 21, 22, 19, 21, 22. OZ člen 300, 302, 508, 508/2, 513, 300, 302, 508, 508/2, 513.
    sodni depozit - zakonita predkupna pravica - položitev kupnine - kršitev predkupne pravice - upniška zamuda
    Kupoprodajna pogodba za kmetijsko zemljišče je glede na določbe ZKZ

    sklenjena veljavno šele po opravljenem postopku, določenem v

    navedenem zakonu, in ne že s trenutkom, ko prejme ponudnik

    upravičenčevo izjavo o sprejemu ponudbe. Nasprotni udeleženci zato

    niso v upniški zamudi, ko zavračajo sklenitev pogodbe in prejem

    kupnine. Ker ZKZ tudi ne določa obveznosti položitve kupnine pri

    sodišču ob izjavi o sprejemu ponudbe, niso izpolnjeni pogoji za sodni

    depozit zneska kupnine iz 1. odstavka 168. člena ZNP.

     
  • 195.
    VSC sklep Cp 767/2005
    8.6.2005
    DEDNO PRAVO
    VSC01113
    ZD člen 210, 210/1, 210/2, 212, 210, 210/1, 210/2, 212.
    napotitev na pravdo - zapuščinska obravnava
    Odločanje o medsebojnih obligacijskih zahtevkih med dediči ni predmet zapuščinskega postopka.

     
  • 196.
    VSL sodba I Cp 1378/04
    8.6.2005
    obligacijsko pravo - pogodbeno pravo
    VSL51128
    ZOR člen 133, 133/1, 133/2, 133/4, 133, 133/1, 133/2, 133/4.
    razveza pogodbe - razveza pogodbe zaradi spremenjenih okoliščin - spremenjene okoliščine - izročilna pogodba - pogodba o dosmrtnem preživljanju
    Stranki sta sklenili t.i. mešano pogodbo, ki vsebuje elemente več

    nominatnih pogodb tako, da je ni mogoče opredeliti zgolj kot eno (ali

    več) možnih vrst pogodb, zato je treba pri odločanju uporabiti

    splošne določbe obligacijskega prava.

    Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da se v okoliščinah, ko je med

    strankama prišlo do dokončnega razdora in ko za nadaljevanje vsaka

    stranka postavlja nesprejemljive pogoje, postavlja vprašanje

    smiselnosti in nadaljnjega obstoja takšne pogodbe, ter da razmerja

    med strankama na drugačni osnovi ni mogoče urediti, vztrajanje pri

    neživljenjski pogodbi, ki je nobena od strank ne bi izpolnjevala, pa

    bi medsebojne odnose še poslabšalo oziroma bi to za oba predstavljajo

    neznosno breme, zato je po oceni pritožbenega sodišča na mestu

    uporaba določbe 133. člena ZOR o razvezi pogodbe zaradi spremenjenih

    okoliščin.

     
  • 197.
    VSL sodba II Cp 1730/2004
    8.6.2005
    obligacijsko pravo
    VSL50916
    ZOR člen 170, 172, 376, 170, 172, 376.
    zastaranje odškodninske terjatve - odgovornost za drugega
    Ker je tožnik oškodovanec zvedel že ob samem dogodku dne 21.9.1996,

    ko naj bi bil pretepen na policijski postaji, da sta mu škodo

    povzročila dva policista in mu je bil tedaj znan tudi obseg škode, je

    začel teči zastaralni rok po 367. čl. ZOR, saj je že tedaj vedel za

    vse elemente, ki so mu omogočali uveljavitev odškodninskega zahtevka

    zoper odgovorno osebo Republiko Slovenijo in ne šele tedaj, ko je

    zvedel za konkretna imena policistov, ki naj bi ga poškodovala. Datum

    slednjega bi bil pomemben za začetek teka zastaralnega roka le v

    primeru, če bi tožbo oškodovanec vložil direktno zoper povzročitelja.

     
  • 198.
    VSL sodba in sklep I Cp 1592/2004
    8.6.2005
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL50363
    ZOR člen 154, 200, 154, 200. ZPP člen 324, 324.
    ugovor - pobotni ugovor
    Uveljavljanje nasprotne terjatve v pobot namreč ni tožba, ne

    nasprotna tožba, ampak gre za svojevrstno uveljavljanje

    nasprotnikovega zahtevka za defenzivne cilje v obliki toženčeve

    izjave, ki naj služi zavrnitvi (delni ali v celoti) tožnikovega

    tožbenega zahtevka. Sodišče mora zato v izreku sodbe odločiti o

    obstoju tožnikove in toženčeve terjatve in jih nato, če obstoje

    zakonski pogoji za pobot, pobotati in eventualno tožniku dosoditi

    višek njegovega zahtevka. Če pa ugotovi, da terjatev toženca ne

    obstoji, potem mora izreči, da obstoji terjatev tožnika, da ne

    obstoji terjatev toženca in s kondemnatorno odločitvijo izreči

    tožencu, da tožniku plača (tričlenski izrek sodbe - 3. odstavek 324.

    člena ZPP).

     
  • 199.
    VSL sklep I Cp 2620/2005
    8.6.2005
    ZEMLJIŠKA KNJIGA
    VSL50348
    ZZK-1 člen 201, 201.
    vpis
    Sodišče prve stopnje je v skladu z določbo 2. odst. 201. čl. ZZK-1

    razpisalo narok in zaslišalo D.K., saj ima odprava pomote pri vpisu

    posledice zanj in za N.J.K. glede na to, da je pri vl. št. X k.o.

    Okrog vpisana lastninska pravica na njuno ime na podlagi kupoprodajne

    pogodbe z dne 15.3.2002, torej pred izdajo sklepa o popravi pomotnega

    vpisa. Ker pritožnika nista privolila v odpravo zemljiškoknjižne

    napake, pomoten vpis v zemljiški knjigi pa je mogoče odpraviti le s

    soglasjem vseh prizadetih oseb, je odločitev prvostopnega sodišča, ki

    je kljub nasprotovanju pritožnikov izdalo sklep o odpravi pomote pri

    vpisu, nepravilen. Odpravo zemljiškoknjižne napake je namreč v

    primeru, kot je obravnavani, ko ni soglasja vseh prizadetih oseb,

    mogoče odpraviti le na podlagi pravnomočne sodbe, izdane v pravdnem

    postopku, v katerem bo morala stranka, ki je zaradi pomote prizadeta

    v svojih pravicah, uveljaviti dovoljenje za odpravo zemljiškoknjižne

    napake.

     
  • 200.
    VSK sklep I Cp 452/2004
    8.6.2005
    stvarno pravo - civilno procesno pravo
    VSK01155
    ZTLR člen 5, 5/1, 42, 42/1, 5, 5/1, 42, 42/1. ZPP člen 220, 220/1, 220, 220/1.
    imisije - ogled
    1.V sosedskem sporu je ogled odločilnega pomena, saj gre za spor, kjer se lahko sodnik z neposrednim čutnim zaznavanjem prepriča o utemeljenosti trditev ene oz. druge stranke v postopku.

    2.Imisije predstavljajo enega najbolj tipičnih sosedsko pravnih institutov, za sosedsko pravo pa je značilno, da se ne omejuje samo na pravna razmerja nepremičnin, ki neposredno mejijo, ampak tudi na oddaljene nepremičnine in to tako daleč, do koder se raztezajo učinki vplivanja.

     
  • <<
  • <
  • 10
  • od 14
  • >
  • >>