• Najdi
  • <<
  • <
  • 10
  • od 14
  • >
  • >>
  • 181.
    VSL sklep I Cp 1769/2004
    8.6.2005
    DEDNO PRAVO
    VSL50595
    ZD člen 133, 136, 136/2, 138, 133, 136, 136/2, 138.
    odpoved dediščini - odstop dednega deleža
    Pritožnica, ki se je kot dedinja odpovedala dedovanju, v pritožbi pa

    zatrjuje, da ni vedela, da bi morala pri svoji dedni izjavi izrecno

    napisati, da želi, da bi njen delež pripadal njenemu bratu, je bila v

    pravni zmoti, ki ni upoštevna. Odpovedi dedovanju, ki je nepreklicna,

    zato ne more uspešno izpodbijati.

     
  • 182.
    VSL sklep II Cpg 554/2005
    8.6.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSL05285
    ZPP člen 205, 205/1, 205/1-3, 208, 205, 205/1, 205/1-3, 208. ZFPPod člen 27, 27/4, 35, 35/1, 27, 27/4, 35, 35/1.
    prekinitev izvršilnega postopka
    Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da je z izbrisom dolžnika

    iz sodnega registra prenehala njegova pravna subjektiviteta, saj je

    takrat prenehal obstajati. Ker pa se je to zgodilo med postopkom, saj

    kot rečeno je dolžnik ob vložitvi predloga še obstajal bi moralo

    sodišče prve stopnje uporabiti določbe 3. točke 205. člena ZPP v

    zvezi s 15. členom ZIZ, ki posebej urejajo takšno situacijo. Uporaba

    te določbe je potrebna zato, ker ima dolžnik po določbah ZFPPod (4.

    odst. 27. člena) naslednike (ustanovitelje), s katerimi je mogoče

    nadaljevati ta postopek v smislu določb 208. člena ZPP v zvezi s 15.

    členom ZIZ.

     
  • 183.
    VSL sodba IV Cp 1955/2005
    8.6.2005
    DRUŽINSKO PRAVO
    VSL51317
    ZZZDR člen 106, 106/5, 129, 129a, 106, 106/5, 129, 129a. ZPP člen 421, 421/2, 421/3, 421, 421/2, 421/3.
    sprememba odločbe o varstvu in vzgoji mladoletnega otroka - izvršljivost - vezanost na zahtevek
    Ker dejstvo spremembe odločbe o varstvu in vzgoji ni razvidno iz

    izreka sodbe (1. točka izreka), je pritožbeno sodišče v tem delu, da

    bi preprečilo situacijo, v kateri bi obstajala dva nasprotujoča si

    izvršilna naslova o tem, kateremu od staršev naj se zaupata v varstvo

    in vzgojo mladoletna otroka, po uradni dolžnosti delno ugodilo

    pritožbi tožeče stranke in sodbo v tem delu spremenilo tako, da je iz

    spremenjenega izreka razvidna kontinuiteta in odprava vzporednosti

    dveh izvršilnih naslovov.

    Pritožbeno sodišče sicer ugotavlja, da je tožeča stranka vsebino

    sodnega varstva, ki ga je zahtevala, začrtala le z uveljavljanjem

    spremembe odločbe o varstvu in vzgoji in preživninskim zahtevkom,

    medtem ko odvzema stikov ni terjala. Sodišče prve stopnje bi zato

    moralo pri odločanju ostati v mejah tega zahtevka (1. odstavek 2.

    člena ZPP). Od pravila vezanosti na zahtevek je mogoče v

    družinskopravnih sporih odstopiti samo v zakonskih (2. odstavek 421.

    člena ZPP) in paternitetnih sporih (422. člen ZPP), ne pa v sporu o

    vzgoji in preživljanju mladoletnih otrok, ki je spor iz razmerij med

    starši in otroki (primerjaj z 2. odstavkom 406. člena ZPP).

    Prekoračitev zahtevka je absolutna bistvena kršitev postopka, vendar

    pa pritožbeno sodišče nanjo pazi le na zahtevo stranke, ne pa po

    uradni dolžnosti (3. odstavek 350. člena ZPP).

     
  • 184.
    VSC sklep Cp 767/2005
    8.6.2005
    DEDNO PRAVO
    VSC01113
    ZD člen 210, 210/1, 210/2, 212, 210, 210/1, 210/2, 212.
    napotitev na pravdo - zapuščinska obravnava
    Odločanje o medsebojnih obligacijskih zahtevkih med dediči ni predmet zapuščinskega postopka.

     
  • 185.
    VSC sklep Cp 1070/2005
    8.6.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSC01255
    ZIZ člen 38, 38/5, 38, 38/5. ZPP člen 154, 155, 154, 155.
    stroški postopka - potrebni stroški
    Ob vložitvi predloga za izvršbo stroški posebne detektivske službe niso bili potrebni, saj bi lahko upnik vse podatke, ki jih je zahteval od detektivske službe, dobil iz uradnih evidenc.

     
  • 186.
    VSL sklep II Cp 1380/2005
    8.6.2005
    nepravdno pravo - obligacijsko pravo
    VSL50039
    ZNP člen 168, 168/1, 168, 168/1. ZKP člen 19, 21, 22, 19, 21, 22. OZ člen 300, 302, 508, 508/2, 513, 300, 302, 508, 508/2, 513.
    sodni depozit - zakonita predkupna pravica - položitev kupnine - kršitev predkupne pravice - upniška zamuda
    Kupoprodajna pogodba za kmetijsko zemljišče je glede na določbe ZKZ

    sklenjena veljavno šele po opravljenem postopku, določenem v

    navedenem zakonu, in ne že s trenutkom, ko prejme ponudnik

    upravičenčevo izjavo o sprejemu ponudbe. Nasprotni udeleženci zato

    niso v upniški zamudi, ko zavračajo sklenitev pogodbe in prejem

    kupnine. Ker ZKZ tudi ne določa obveznosti položitve kupnine pri

    sodišču ob izjavi o sprejemu ponudbe, niso izpolnjeni pogoji za sodni

    depozit zneska kupnine iz 1. odstavka 168. člena ZNP.

     
  • 187.
    VSL sklep IV Cp 1294/2005
    8.6.2005
    DRUŽINSKO PRAVO
    VSL51328
    ZZZDR člen 106, 106/6, 106, 106/6.
    pravica
    Ker se je v predmetnem sporu izpostavilo vprašanje preprečevanja

    stikov med očetom in mladoletno B. s strani matere, je to,

    upoštevajoč abstraktno dejansko stanje iz 6. odstavka 106.

    člena ZZZDR-UPB1, terjalo razčiščevanje določenih

    pravnorelevantnih okoliščin.

     
  • 188.
    VSL sodba in sklep I Cp 1653/04
    8.6.2005
    civilno procesno pravo - obligacijsko pravo
    VSL51141
    ZOR člen 339, 339/1, 339, 339/1.
    procesno pobotanje - zastaranje
    Terjatev, ki je v času uveljavljanja procesnega pobota zastarana, je

    mogoče pobotati z iztoževano, če takrat ko so se stekli pogoji za

    pobot, še ni bila zastarana.

     
  • 189.
    VSL sodba II Cp 1526/2004
    8.6.2005
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL50925
    ZOR člen 200, 200/1, 200/2, 200, 200/1, 200/2.
    odškodnina za nepremoženjsko škodo - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti
    Zvišanje odškodnine za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske

    aktivnosti.

     
  • 190.
    VSL sodba in sklep I Cp 1592/2004
    8.6.2005
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL50363
    ZOR člen 154, 200, 154, 200. ZPP člen 324, 324.
    ugovor - pobotni ugovor
    Uveljavljanje nasprotne terjatve v pobot namreč ni tožba, ne

    nasprotna tožba, ampak gre za svojevrstno uveljavljanje

    nasprotnikovega zahtevka za defenzivne cilje v obliki toženčeve

    izjave, ki naj služi zavrnitvi (delni ali v celoti) tožnikovega

    tožbenega zahtevka. Sodišče mora zato v izreku sodbe odločiti o

    obstoju tožnikove in toženčeve terjatve in jih nato, če obstoje

    zakonski pogoji za pobot, pobotati in eventualno tožniku dosoditi

    višek njegovega zahtevka. Če pa ugotovi, da terjatev toženca ne

    obstoji, potem mora izreči, da obstoji terjatev tožnika, da ne

    obstoji terjatev toženca in s kondemnatorno odločitvijo izreči

    tožencu, da tožniku plača (tričlenski izrek sodbe - 3. odstavek 324.

    člena ZPP).

     
  • 191.
    VSL sklep I Cp 2683/2005
    8.6.2005
    ZEMLJIŠKA KNJIGA
    VSL50394
    ZZK-1 člen 40, 40/1, 48, 48/1, 49, 49/1, 40, 40/1, 48, 48/1, 49, 49/1.
    predznamba
    Za vknjižbo predznambe lastninske pravice zadošča predložitev

    neoverjene kupne pogodbe, ki vsebuje ustrezno zemljiškoknjižno

    dovolilo.

     
  • 192.
    VSL sklep IV Cp 1133/2005
    8.6.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSL51311
    ZJSRS člen 28, 28/1. ZIZ člen 55, 55/1, 55/1-8, 55, 55/1, 55/1-8. OZ člen 275, 275.
    izpolnitev obveznosti
    Ker je dolžnik vedel, da upnik - sklad otroku plačuje nadomestilo

    preživnine, s plačili zakoniti zastopnici otroka, terjatev upnika -

    sklada ni prenehala.

     
  • 193.
    VSL sodba I Cp 949/2004
    8.6.2005
    obligacijsko pravo
    VSL50635
    ZOR člen 414, 414.
    posojilo - solidarna odgovornost
    Dejstvo, da je sodba proti tožencu postala pravnomočna, ne pomeni, da

    je toženkina obveznost (posojilo se je zavezala vrniti solidarno s

    tožencem) prenehala. Toženka ne bi odgovarjala, če bi toženec s sodbo

    naloženo obveznost tudi izpolnil.

     
  • 194.
    VSL sklep II Cpg 152/2005
    8.6.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSL05546
    ZIZ člen 168, 168/3, 168, 168/3.
    izvršba na nepremičnine - dokaz o dolžnikovi lastnini
    Če zemljiškoknjižni postopek za vknjižbo dolžnikove lastninske

    pravice na zemljiščih, ki jih je upnik navedel kot predmet izvršbe,

    že poteka, upniku dokazil iz 3. odstavka 168. člena ZIZ ni treba

    priložiti.

     
  • 195.
    VSL sklep IV Cp 2416/2005
    8.6.2005
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
    VSL51315
    ZPP člen 337, 337/1, 337, 337/1.
    krivda - nov dokaz - izvršba - ugovor
    V pritožbenem postopku velja načelo prepovedi navajanja

    novot z omejitvijo, da je navajanje novih dejstev in dokazov

    dopustno, če je izpolnjen pogoj nekrivde (primerjaj s 1.

    odstavkom 337. člena Zakona o pravdnem postopku, ZPP v zvezi

    s 15. členom ZIZ). Nobenega dvoma ne more biti, da je

    nekrivda podana, če gre za dokaze, glede katerih je stranka

    pridobila možnost, da jih uveljavlja šele po vložitvi

    ugovora. Ker v konkretnem primeru ponujeni dokaz izvira iz časa po

    vložitvi ugovora (zakonita zastopnica je bila v pravdnem postopku

    zaslišana 13.4.2004), a iz obdobja pred odločitvijo o ugovoru z

    izpodbijanim sklepom z dne 21.2.2005, je pogoj nekrivde izpolnjen.

     
  • 196.
    VSK sklep I Cp 452/2004
    8.6.2005
    stvarno pravo - civilno procesno pravo
    VSK01155
    ZTLR člen 5, 5/1, 42, 42/1, 5, 5/1, 42, 42/1. ZPP člen 220, 220/1, 220, 220/1.
    imisije - ogled
    1.V sosedskem sporu je ogled odločilnega pomena, saj gre za spor, kjer se lahko sodnik z neposrednim čutnim zaznavanjem prepriča o utemeljenosti trditev ene oz. druge stranke v postopku.

    2.Imisije predstavljajo enega najbolj tipičnih sosedsko pravnih institutov, za sosedsko pravo pa je značilno, da se ne omejuje samo na pravna razmerja nepremičnin, ki neposredno mejijo, ampak tudi na oddaljene nepremičnine in to tako daleč, do koder se raztezajo učinki vplivanja.

     
  • 197.
    VSL sodba in sklep IV Cp 2569/2005
    8.6.2005
    DRUŽINSKO PRAVO
    VSL51338
    ZZZDR člen 106, 106/2, 106, 106/2.
    varstvo in vzgoja otroka
    Namen stikov s staršem, ki otroka nima pri sebi, je med

    drugim v ohranitvi odnosov, ki sicer obstajajo med starši in

    otroki, ki živijo skupaj. Te odnose odlikuje enakopravnost

    pri izvrševanju pravic in dolžnosti staršev vzdrževati,

    izobraževati in vzgajati svoje otroke. Tudi če starša ne

    živita več skupaj, to ne pomeni, da tisti od staršev, pri

    katerem je otrok, nima nobenih dolžnosti v zvezi s stiki med

    otrokom in staršem, ki mu otrok ni zaupan v varstvo in

    vzgojo. Prav nasproten zaključek izhaja iz 2. odst. 106. čl.

    Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Ur. l. RS,

    št. 69/04, ZZZDR-UPB1), iz katerega izhaja, da mora tisti od

    staršev, pri katerem je otrok v varstvu in vzgoji, ne samo

    opustiti vse, kar drugemu od staršev otežuje stike, ampak je

    zavezan tudi k aktivnemu ravnanju. Nobenega dvoma ne more

    biti, da je pomemben element, ki pri otroku vzpostavi

    ustrezen, to je pozitiven odnos do stikov, tudi okoliščina,

    da otroka v varstvo k drugemu roditelju pripelje en

    roditelj, drugi pa ga odpelje nazaj. S tem se otroku pokaže, da sta

    pri izvrševanju osebnih stikov prisotna oba starša, ki sta v odnosu

    do njega enakopravna.

     
  • 198.
    VSL sklep I Cp 2748/05
    8.6.2005
    ZEMLJIŠKA KNJIGA
    VSL51147
    ZZK-1 člen 10, 10/1, 40, 40/1, 46, 46/1, 86, 86/1, 86/2, 88, 127, 127/1, 10, 10/1, 40, 40/1, 46, 46/1, 86, 86/1, 86/2, 88, 127, 127/1.
    vrstni red vpisa - zemljiška knjiga
    Zemljiškoknjižno sodišče odloča o vpisih in opravlja vpise po vrstnem

    redu, ki se določi po trenutku, ko je zemljiškoknjižno sodišče

    prejelo predlog za vpis, oziroma, ko je prejelo listino, na podlagi

    katere o vpisu odloča po uradni dolžnosti.

     
  • 199.
    VSL sodba I Kp 1541/2004
    8.6.2005
    kazensko procesno pravo
    VSL22657
    ZKP člen 144, 144.
    oškodovanec
    Neutemeljena je pritožbena navedba, da I. Š. ni bil oškodovanec v

    času storitve kaznivega dejanja, ker je bil lastnik vozila njegov

    oče. Oškodovanec je tisti, kateremu je kakršnakoli njegova osebna ali

    premoženjska pravica s kaznivim dejanjem prekršena ali ogrožena (6.

    alineja 144. člena ZKP). Priča Š. je povedal, da je bil sicer avto

    pisan na njegovega očeta, vendar pa mu je avto oče dal in ga je

    uporabljal samo on, kasneje pa ga je tudi dedoval po očetu, zato je

    sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je Š. oškodovanec, saj je

    bila s kaznivim dejanjem prekršena njegova premoženjska pravica in

    sicer je bil poškodovan avto, ki ga je oškodovanec uporabljal. Samo

    dejstvo, da je bilo lastništvo pisano na očeta ne vpliva na položaj

    I. Š. kot oškodovanca. Zato pritožnik v tem delu ne more uspeti.

     
  • 200.
    VSL sklep II Cp 1178/2005
    8.6.2005
    DEDNO PRAVO
    VSL50229
    ZD člen 106, 108, 110, 111, 106, 108, 110, 111.
    izročilna pogodba - darilo
    Ob upoštevanju določbe 107. člena ZD je taka izročitev premoženja

    veljavna, če se s tem strinjajo vsi otroci, posvojenci in drugi

    izročiteljevi potomci, ki bodo po zakonu poklicani, da po njem

    dedujejo. V konkretnem primeru po izročevalki dedujejo poleg tožnice

    tudi toženke, ki pa se z izročitvijo premoženja niso strinjale, zato

    se po določbi 1. odstavka 110. člena ZD šteje premoženje, ki je bilo

    predmet pogodbe in dodatka, kot darilo zapustnice tožnici, za

    katerega veljajo določbe ZD o darilih, ki jih je prednik dal dedičem.

     
  • <<
  • <
  • 10
  • od 14
  • >
  • >>