ZTLR člen 5, 5/1, 42, 42/1, 5, 5/1, 42, 42/1. ZPP člen 220, 220/1, 220, 220/1.
imisije - ogled
1.V sosedskem sporu je ogled odločilnega pomena, saj gre za spor, kjer se lahko sodnik z neposrednim čutnim zaznavanjem prepriča o utemeljenosti trditev ene oz. druge stranke v postopku.
2.Imisije predstavljajo enega najbolj tipičnih sosedsko pravnih institutov, za sosedsko pravo pa je značilno, da se ne omejuje samo na pravna razmerja nepremičnin, ki neposredno mejijo, ampak tudi na oddaljene nepremičnine in to tako daleč, do koder se raztezajo učinki vplivanja.
Iz podatkov v spisu izhaja, da je upnik predlagal izvršbo na podlagi verodostojne listine, s katero je zahteval plačilo glavnice za RTV naročnino v višini 2.810,00 SIT, zakonite zamudne obresti od dneva zapadlosti plačila vsake mesečne neplačane naročnine, od 15. v mesecu za vsak tekoči mesec, pa do vložitve tega predloga v izračunanem znesku 255,00 SIT in zakonite zamudne obresti od vložitve tega predloga do plačila ter sodno odmerjene stroške. Sodišče prve stopnje je s sklepom o izvršbi z dne 1.7.1998 takšno izvršbo v celoti dovolilo. Tako je upnikov zahtevek v predlogu za izvršbo določen oz. določljiv, saj iz njega točno izhaja, da upnik zahteva zakonske zamudne obresti od vložitve predloga pa do plačila. V kolikor je sodišče štelo, da takšen zahtevek oz. predlog za izvršbo ni določen ali določljiv (čl. 21 ZIZ), bi moralo takrat, ko je odločalo o dovolitvi izvršbe, ta del zavrniti.
Dokazno breme, da je napake pravočasno toženec grajal, je na njem. V pritožbi sicer zatrjuje, da so postavke od 1 do 3 in od 17 do 23 dela, ki so nujno potrebna pri sanaciji ostalih ugotovljenih napak, gre za dovoz peska, zemlje, ročnega nakladanja, torej za dela, ki so nujna pri ostalih delih. Razlogovanje tožene stranke je sicer pravilno, da so citirana opravila potrebna pri sanaciji, vendar te trditve niso upoštevne, kajti ta dela se upoštevajo pri sanaciji tistih napak, ki so bile pravočasno grajane. Sodišče prve stopnje pa je izrecno povedalo, da vseh napak pri zunanji ureditvi tožencu ni uspelo dokazati, da je te pravočasno grajal.
Tožena stranka je napake odpravila in zadnji račun je bil izdan v zvezi s popravilom žlebov na strehi, to je 20.12.1999. Najpozneje takrat bi torej morala tožena stranka plačati svojo obveznost, zmanjšano za stroške, ki jih je imela z odpravo napak, saj ni bilo več razlogov za zadrževanje plačila, ne pa šele po pravnomočnosti sodbe kot napačno zatrjuje tudi tožena stranka. Tega dne je torej terjatev tožeče stranke zapadla v plačilo in od tega dne tudi tečejo zamudne obresti.
ZPP člen 342, 353, 353/2, 342, 353, 353/2. ZOR člen 399, 399.
pogodbena obrestna mera
1.Trditev ne bi predstavljala upoštevnega pritožbenega razloga, saj gre za trditev o določenem pravnorelevantnem dejstvu, po 2. odst. 353. čl. ZPP/77 pa se sodbe zaradi izostanka ne more izpodbijati zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja.
2.Tožeča stranka je na podlagi z uredbo EU določenega fiksnega menjalnega razmerja prvotno vtoževani znesek iz ATS preoblikovala v terjatev v EUR. Zaradi take spremembe pa je identiteta terjatve še vedno ostala ista. Gre za spremembo, ki je do te mere vplivala na ves plačilni promet, da kakšne dodatne obrazložitve v sodbi sodišča prve stopnje niti ni terjala in jo je mogoče šteti za splošno znano. Bistveno je, da je znesek, ki je tožencu naložen v plačilo, jasno in pravilno določen v EUR, tako da je višina toženčeve obveznosti jasno in pravilno opredeljena.
objektivna odgovornost - nevarna dejavnost - krivdna odgovornost
Pravilna je sicer odločitev sodišča prve stopnje, da pri zavarovancu tožene stranke ni podana objektivna odgovornost, kajti sam sestop s traktorske prikolice ne predstavlja nevarne dejavnosti oz. nevarnega opravila, kar sprejema tudi tožeča stranka in se glede te odločitve ne pritožuje. Upravičeno pa se ne strinja z odločitvijo sodišča prve stopnje, da pri zavarovancu tožene stranke ni podana krivdna odgovornost, kar mu mora pritrditi tudi pritožbeno sodišče.