Iz podatkov v spisu izhaja, da je upnik predlagal izvršbo na podlagi verodostojne listine, s katero je zahteval plačilo glavnice za RTV naročnino v višini 2.810,00 SIT, zakonite zamudne obresti od dneva zapadlosti plačila vsake mesečne neplačane naročnine, od 15. v mesecu za vsak tekoči mesec, pa do vložitve tega predloga v izračunanem znesku 255,00 SIT in zakonite zamudne obresti od vložitve tega predloga do plačila ter sodno odmerjene stroške. Sodišče prve stopnje je s sklepom o izvršbi z dne 1.7.1998 takšno izvršbo v celoti dovolilo. Tako je upnikov zahtevek v predlogu za izvršbo določen oz. določljiv, saj iz njega točno izhaja, da upnik zahteva zakonske zamudne obresti od vložitve predloga pa do plačila. V kolikor je sodišče štelo, da takšen zahtevek oz. predlog za izvršbo ni določen ali določljiv (čl. 21 ZIZ), bi moralo takrat, ko je odločalo o dovolitvi izvršbe, ta del zavrniti.
Če obdolženec v pritožbi zoper novo sodbo (prva je bila razveljavljena na njegovo pritožbo zaradi nepopolnega dejanskega stanja) zatrjuje, da bo dokazal svojo nedolžnost, pa ne navede prav nobenega dokaza, s takšno navedbo ne more izpodbiti pravilno ugotovljenega dejanskega stanja.
Dokazno breme, da je napake pravočasno toženec grajal, je na njem. V pritožbi sicer zatrjuje, da so postavke od 1 do 3 in od 17 do 23 dela, ki so nujno potrebna pri sanaciji ostalih ugotovljenih napak, gre za dovoz peska, zemlje, ročnega nakladanja, torej za dela, ki so nujna pri ostalih delih. Razlogovanje tožene stranke je sicer pravilno, da so citirana opravila potrebna pri sanaciji, vendar te trditve niso upoštevne, kajti ta dela se upoštevajo pri sanaciji tistih napak, ki so bile pravočasno grajane. Sodišče prve stopnje pa je izrecno povedalo, da vseh napak pri zunanji ureditvi tožencu ni uspelo dokazati, da je te pravočasno grajal.
Tožena stranka je napake odpravila in zadnji račun je bil izdan v zvezi s popravilom žlebov na strehi, to je 20.12.1999. Najpozneje takrat bi torej morala tožena stranka plačati svojo obveznost, zmanjšano za stroške, ki jih je imela z odpravo napak, saj ni bilo več razlogov za zadrževanje plačila, ne pa šele po pravnomočnosti sodbe kot napačno zatrjuje tudi tožena stranka. Tega dne je torej terjatev tožeče stranke zapadla v plačilo in od tega dne tudi tečejo zamudne obresti.