• Najdi
  • <<
  • <
  • 13
  • od 14
  • >
  • >>
  • 241.
    VSL sklep I Cp 822/05
    1.6.2005
    civilno procesno pravo
    VSL51138
    ZPP člen 318, 354, 354/2, 354/2-14, 318, 354, 354/2, 354/2-14.
    zamudna sodba - bistvena kršitev določb postopka - nasprotje med razlogi in izrekom sodbe
    Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je prvostopno sodišče pri izdaji

    zamudne zavrnilne sodbe zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega

    postopka iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP, saj je navedlo

    najprej razloge, ki utemeljujejo izdajo zavrnilne zamudne sodbe nato

    pa je ugotovilo, da je izdalo zamudno sodbo in v celoti navedlo

    zakonske razloge iz 318. člena ZPP, ki bi res terjali sprejem

    diametralno nasprotne - prave - ugodilne zamudne sodbe. To pa pomeni,

    da so po eni strani razlogi glede odločilnih dejstev v medsebojnem

    naprotju, del pravnoodločilnih razlogov pa je tudi v nasprotju z

    izrekom odločitve, zaradi česar se sodbe ne da preizkusiti.

     
  • 242.
    VSL sodba I Cp 1886/04
    1.6.2005
    civilno procesno pravo - pravo vrednostnih papirjev
    VSL51145
    ZM člen člen 37, člen 43, člen 74, člen 78/2, 9, 9/1, člen 37, člen 43, člen 74, člen 78/2, 9, 9/1. ZPP člen 7, 7/2, 7, 7/2.
    trditveno breme - razpravno načelo - menica - dospelost v plačilo - protest - stroški
    Toženci niti tekom izvršbe niti tekom te pravde, ki je izvršbi

    sledila, višini vtoževane terjatve niso ugovarjali, in ker je sodišče

    v pravdnem postopku na trditveno in dokazno podlago pravdnih strank

    vezano (2. odstavek 7. člena ZPP), samo, brez usteznih ugovornih

    navedb tožencev, ni imelo podlage za zaključek, da zahtevek po višini

    ni izkazan oziroma utemeljen. Prvostopnemu zaključku bi bilo mogoče

    pritrditi le v primeru, če bi bila tožba nesklepčna, torej, če

    utemeljenost tožbenega zahtevka ne bi izhajala iz dejstev, ki so

    navedeni v tožbi. Vendar pa temu ni tako.

    Menica je bila s strani remitenta pravočasno predložena Agenciji za

    plačilni promet v plačilo, to je že na sam plačilni dan (prim. 37.

    člen ZM), delna odklonitev plačila pa je bila v dveh delavnikih, ki

    sta sledila plačilnemu dnevu menice, tudi ugotovljena z javno listino

    (t.i. protest zaradi neplačila - prim. 43. člen ZM). Meničnopravni

    zahtevek tožeče stranke tudi ni zastaral, saj je bil predlog za

    izvršbo vložen v roku enega leta od dneva pravočasno napravljenega

    protesta (prim. 2. odstavek 78. člena ZM). Glede na smiselno razlago

    74. člena ZM pa je tožeča stranka upravičena tudi do povračila

    protestnih stroškov.

     
  • 243.
    VSL sodba in sklep II Cp 1346/2004
    1.6.2005
    civilno procesno pravo - obligacijsko pravo
    VSL50924
    ZVPot člen 41, 41/1, 41, 41/1, 41, 41/1. ZPP člen 7, 212, 285, 7, 212, 285.
    prodaja - obresti od vnaprej plačane kupnine - pogodbena kazen - pobotni ugovor - trditveno in dokazno breme
    Pravno zmotno je stališče, da predloženi dokazi nadomeščajo

    manjkajočo trditveno podlago nasprotne tožbe in pobotnega ugovora.

    Predmet dokazovanja so (razen izjem po 214. členu ZPP) dejstva, na

    katerih temeljijo zahtevki in ugovori strank. Vsaka stranka za svoje

    zahtevke in ugovore nosi trditveno in dokazno breme (razpravno načelo

    - 7. člen ZPP in 212. člen ZPP). To pomeni, da mora navesti dejstva,

    iz katerih izvirajo njeni zahtevki in ugovori (onus proferendi) in

    navesti dokaze, na podlagi katerih je ta dejstva mogoče ugotoviti

    (onus probandi). V obravnavanem primeru toženka ni zadostila prvemu

    bremenu, ker ni navedla dejanskega stanja, ki ustreza zahtevani

    pravni posledici - znižanju kupnine. Pravilo, da sodišče ne sme

    upoštevati dejstva, ki ga nobena stranka ni zatrjevala je omiljeno s

    takoimenovanim materialnim procesnim vodstvom (285. člen ZPP).

     
  • 244.
    VSL sklep I Cp 2046/2005
    1.6.2005
    stvarno pravo
    VSL50341
    SPZ člen 33, 33/1, 33/3, 33, 33/1, 33/3.
    motenje posesti - izključitev protipravnosti - javno dobro
    Ravnanje, storjeno v skladu z zakonitim gradbenim dovoljenjem, ki

    temelji tudi na odloku občine o spremembi ureditvenega načrta, ni

    protipravno ravnanje, zato tožeča stranka ni upravičena do pravnega

    varstva.

     
  • 245.
    VSL sklep I Cp 908/2005
    1.6.2005
    stanovanjsko pravo - obligacijsko pravo - civilno procesno pravo
    VSL50336
    ZOR člen 122, 122/2, 132, 132/3, 122, 122/2, 132, 132/3. ZPP člen 181, 181/2, 181, 181/2.
    prodaja stanovanja - neizpolnitev pogodbe - razdrtje pogodbe - dvostranska pogodba - vzajemne obveznosti
    Materialnopravni ugovor iz 2. odstavka 122. člena ZOR v zvezi s 3.

    odstavkom 132. člena ZOR vpliva na utemeljenost tožbenega zahtevka

    tako, da sodišče z ugoditvijo takšnemu ugovoru le deloma zavrne

    tožbeni zahtevek tožeče stranke, ko ji naloži vrnitev plačanih

    zneskov kupnine.

     
  • 246.
    VSL Sklep II Cp 187/2005
    1.6.2005
    stanovanjsko pravo - stvarno pravo
    VSL50910
    SZ člen 8, 9, 12, 8, 9, 12. ZN člen 118, 119, 120, 121, 122, 123, 124, 125, 126, 127, 128, 129, 130, 118, 119, 120, 121, 122, 123, 124, 125, 126, 127, 128, 129, 130.
    delitev nepremičnin
    Predlagatelj je predlagal fizično delitev stavbe, ki je tudi po

    določbi 122. člena ZNP primaren način delitve. Fizična delitev pa v

    tem primeru predstavlja ustanovitev etažne lastnine v skladu z

    določbami SZ, saj sklep o delitvi nadomešča voljo solastnikov, da

    pravno razmerje na stvari preoblikujejo iz solastninskega razmerja v

    razmerje etažne lastnine. Odločbo o nastanku etažne lastnine sodišče

    izda, če je taka delitev pravno in dejansko izvedljiva. Pri določitvi

    mora upoštevati določbe 8., 9. in 12. člena SZ in v sklepu določno

    opredeliti posamezne dele stavbe, ki pripadajo v last posameznim

    solastnikom, skupne prostore, dele in naprave ter zemljišče, kar vse

    ostane v solastnini posameznih etažnih lastnikov, pri čemer se

    njihovi solastninski deleži določijo v skladu z določbo 2. odstavka

    12. člena SZ. Takšen sklep o fizični delitvi stavbe v solastnini je

    pravni temelj za nastanek etažne lastnine, kar pomeni, da mora

    vsebovati tudi temeljna pravila skupnosti etažnih lastnikov in etažni

    načrt, da je možen vpis etažne lastnine v zemljiški knjigi.

     
  • 247.
    VSL sklep I Cp 1680/2004
    1.6.2005
    civilno procesno pravo
    VSL50606
    ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 339, 339/2, 339/2-14.
    zamudna sodba - obrazložitev sodbe
    Tudi iz zamudne sodbe mora biti iz njene obrazložitve razvidno,

    katera pravno pomembna dejstva iz tožbe je vzelo sodišče kot dejansko

    podlago svoje odločitve in na katero pravno normo jo je oprlo. Sicer

    sodbe ni mogoče preizkusiti.

     
  • 248.
    VSK sklep I Cp 681/2005
    1.6.2005
    DEDNO PRAVO
    VSK01182
    ZD člen 41, 141, 41, 141.
    izročilna pogodba - dediščinska tožba - rok
    Z dediščinsko tožbo se lahko v rokih, ki jih določa zakon, realizira pravica zahtevati zapuščino kot zapustnikov dedič, v obravnavanem primeru pa zaradi razpolaganja med živimi premoženja, ki naj bi predstavljalo zapuščino pokojnega očeta, ni bilo.

     
  • 249.
    VSL sklep I Cp 1312/2004
    1.6.2005
    obligacijsko pravo
    VSL50603
    ZOR člen 219, 219.
    solastnina - uporaba tuje stvari v svojo korist - prikrajšanje
    Napačno je stališče sodišča prve stopnje, da je tožba nesklepčna. Za

    uspešnost zahtevka po 219. členu ZOR je treba res izkazati korist na

    strani tistega, ki solastno stvar uporablja, ter prikrajšanje na

    strani tistega, ki solastne stvari ne uporablja. V konkretnem primeru

    je tožnica zatrjevala kot korist na strani tožene stranke uporabo

    tožničinega solastninskega dela brez njenega dovoljenja, prikrajšanje

    na strani tožnice pa nemožnost uporabe tega dela zaradi ravnanja

    toženca. Korist in prikrajšanje ima lahko namreč različne izraze.

    Tako lahko korist predstavlja uporaba solastne stvari na način, s

    katerim se krši pravica drugega solastnika (prvi odstavek 14. člena

    Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih (v nadaljevanju

    ZTLR)), prikrajšanje pa lahko predstavlja izgubo določene pravice,

    plačilo določenega denarnega zneska, zmanjšanje pravice na določeni

    stvari, ipd.. V konkretnem primeru tožba ne bi bila sklepčna, če bi

    tožnica zgolj zatrjevala, da toženec sam uporablja solastno stvar, ne

    pa tudi, da je toženec tožnico brez njene volje izključil od uporabe

    solastne stvari. Ključno je torej vprašanje, ali tožnica nepremičnine

    ne uporablja po lastni volji ali zaradi ravnanja toženca.

     
  • 250.
    VSL sodba II Cp 1690/2004
    1.6.2005
    stanovanjsko pravo
    VSL50221
    SZ člen 58, 58. ZIZ člen 192, 210, 192, 210.
    izpraznitev stanovanja - javna dražba
    Ker je torej tožnica z nakupom stanovanja postala lastnica

    stanovanja, toženca pa v stanovanju bivata, čeprav po določbi 210.

    člena ZIZ nimata pravice do najema stanovanja, pa tudi s tožnico kot

    lastnico nista sklenila najemne pogodbe, je pravilna ugotovitev

    prvostopnega sodišča, da uporabljata stanovanje nezakonito, zato je

    po določbi 2. odstavka 58. člena Stanovanjskega zakona tožničin

    zahtevek na izpraznitev stanovanja utemeljen.

     
  • 251.
    VSL sklep I Cp 2287/05
    1.6.2005
    civilno procesno pravo
    VSL51167
    ZPP člen 153, 243, 153, 243.
    izvedenina - predujem za stroške
    Stranka, ki je predlagala dokaz z izvedencem, mora plačati izvedenino

    (nagrado in materialne stroške za delo izvedenca), čeprav poprej ni

    založila predujma za stroške tega dokaza.

     
  • 252.
    VSL sodba II Cp 1634/2004
    1.6.2005
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL50198
    OZ člen 197, 197/1, 197/2, 197, 197/1, 197/2.
    odškodnina za nepremoženjsko škodo - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - strah - skaženost
    Tožnik je v nesreči pri delu, star 47 let, utrpel zlom 7. do 11.

    rebra levo s kopičenjem prostega zraka v podkožju leve strani prsnega

    koša in kopičenje zraka v prosti prsni votlini levo. Za telesne

    bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem mu je sodišče prisodilo

    1.000.000,00 SIT, za strah 150.000,00 SIT, za duševne bolečine zaradi

    zmanjšanja življenjske aktivnosti 500.000,00 SIT.

     
  • 253.
    VSL sklep II Cp 1483/2004
    1.6.2005
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL50202
    ZOR člen 173, 174, 174/1, 173, 174, 174/1.
    odgovornost za škodo od nevarne stvari - nevarna stvar - objektivna odgovornost
    Mokra in spolzka tla iz vinas ploščic so nevarna stvar.

     
  • 254.
    VSL sodba II Cp 1365/2004
    1.6.2005
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
    VSL50205
    ZZZDR člen 52, 52. ZOR člen 111, 112, 113, 114, 115, 116, 117, 111, 112, 113, 114, 115, 116, 117. ZPP člen 318, 318/3, 318, 318/3.
    skupno premoženje zakoncev - darilna pogodba - napake volje - sila - izpodbojnost - nesklepčnost tožbe
    Tožeča stranka v tožbi zatrjuje, da je z darilno pogodbo,

    sklenjeno med pravdnimi strankami, njen (sedaj že bivši) mož

    nedovoljeno razpolagal tudi z njenim deležem na stanovanju,

    ki je njuno skupno premoženje, in da je sama sporno darilno

    pogodbo sklenila zaradi prisile, s tožbenim zahtevkom pa

    toži na ugotovitev ničnosti darilne pogodbe, zato je njena tožba

    nesklepčna. Ob takih tožbenih trditvah bi lahko zahtevala le

    razveljavitev darilne pogodbe.

     
  • 255.
    VSK sodba I Cp 662/2004
    1.6.2005
    stvarno pravo
    VSK01230
    ZTLR člen 37, 42, 37, 42.
    lastninska pravica - negatorna tožba - odvzem predmetov - meja
    1.Opisana ravnanja tožene stranke ne pomenijo odvzema posesti nepremičnine, pač pa le vznemirjanje lastninske pravice. Odvzem stvari je podan, če je lastniku preprečeno izvajati posest stvari kot neposredno dejansko oblast nad stvarjo. V takšnem primeru lahko lastnik zahteva vrnitev stvari in posest na podlagi določb 37.čl. ZTLR. S hojo, vožnjo in parkiranjem ter odlaganjem kamenja na kup pa toženki nista tožnici preprečili dejanske oblasti nad nepremičnino.

    2.Pri varstvu lastninske pravice sodišče mejo med zemljiščema le ugotavlja, ne pa ureja.

     
  • 256.
    VSL sklep III Cp 2243/2005
    1.6.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSL49755
    Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom člen 8.
    izvršitelj - izpraznitev stanovanja - stroški izvršitelja
    V skladu s Pravilnikom o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom (Ur. list RS št. 18-722/03) pripadajo izvršitelju stroški za izpraznitev, izročitev in vzpostavitev prejšnjega stanja na nepremičnini čim izvršitelj pristopi k izvršilnim dejanjem. Tudi če je res dolžnica izvršitelju

    izročila ključ in sama nato izpraznila stanovanje, je bil njegov prihod v stanovanje vendarle potreben, saj dolžnica prej ni prostovoljno in pravočasno izpraznila stanovanja in ključev prej ni izročila upniku, in je zato izvršitelj tudi upravičen do plačila v skladu s Tar. štev. 8 cit. pravilnika.

     
  • 257.
    VSL sodba II Cp 1838/2004
    1.6.2005
    civilno procesno pravo
    VSL50923
    ZOR člen 160, 160/1, 177, 177/3, 177/4, 192, 160, 160/1, 177, 177/3, 177/4, 192.
    objektivna odgovornost - soprispevek k nastanku škodnega dogodka
    Res petletni otrok ne more biti civilnopravno odgovoren za škodo, ki

    jo povzroči (primerjaj 1. odst. 160. člena ZOR). Navedeni abstraktni

    zakonski stan iz 3. odstavka 177. člena ZOR ne zahteva krivdnega

    ravnanja, ampak predpostavlja delno oprostitev odgovornosti

    obratovalca, če je kakršnokoli, tudi nezakrivljeno ravnanje,

    oškodovanca v vzročni zvezi z nastankom škode. Za tak prispevek na

    strani oškodovanca gre v obravnavani zadevi, saj je oškodovanec

    zaradi opustitve nadzora staršev nekontrolirano prečkal cestišče. Ob

    tehtanju objektivne odgovornosti avtomobilista za škodo, ki izvira iz

    uporabe motornega vozila na eni strani, in ravnanja oškodovanca na

    drugi, ki je nenadoma pritekel na cestišče in s tem kršil osnovna

    pravila obnašanja pešcev, je pravilna porazdelitev odgovornosti

    20:80% in ne 30:70 %.

     
  • 258.
    VSL sklep III Cp 2214/2005
    1.6.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSL48557
    ZIZ člen 53, 53/2, 53, 53/2.
    ugovor zoper sklep o izvršbi - neobrazložen ugovor
    Po določbi 2. odstavka 53. člena ZIZ mora biti vsak dolžnikov ugovor

    zoper sklep o izvršbi obrazložen. Takšni procesni zahtevi pa je

    zadoščeno, če dolžnik v ugovoru navede takšne trditve, ki bi lahko

    preprečile predlagano izvršbo in za svoje trditve predlaga dokaze, s

    katerimi se takšne trditve lahko izkažejo kot resnične. V nasprotnem

    primeru se šteje ugovor za neutemeljen. Dolžnica je v ugovoru

    navajala le to, da nima nobenega premoženja, na katerega bi se lahko

    seglo z izvršbo.

     
  • 259.
    VSK sklep I Cp 762/2004
    1.6.2005
    sodne takse
    VSK01224
    ZST člen 18, 18/2, 24, 18, 18/2, 24. ZPP člen 44, 44/2, 44, 44/2.
    vrednost spornega predmeta
    Če se pojavi utemeljen sum, da je stranka vrednost predmeta oziroma zahtevka ocenila prenizko, sodišče po uradni dolžnosti s sklepom določi pravo vrednost potem, ko jo na primeren način preveri. Tako pravo vrednost za plačilo takse lahko sodišče določi tudi na ugovor druge stranke. V predmetni zadevi pa ne gre za tak primer, kajti sodišče prve stopnje ni ugotavljalo drugačne vrednosti spornega predmeta, kot ga je navedla tožeča stranka v tožbi in je bila 3.000.000,00 SIT, ampak je upoštevalo samo to, da je tožena stranka vrednost spornega predmeta sama zvišala, česar pa ne more.

     
  • 260.
    VSL sodba II Cp 1560/2004
    1.6.2005
     
    VSL50940
    ZOR člen 200, 203, 313, 200, 203, 313.
    negmotna škoda - vračunanje obresti
    Od plačanega nespornega dela odškodnine se ne odštevajo zamudne obresti v skladu z določbo 313. čl. ZOR, ker se denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo odmerja po cenah na dan sodne odločbe, zato pravilo o vračunanju po 313. členu ZOR ne pride v poštev, saj sodišče denarne odškodnine še ni odmerilo. Za zvin vratne hrbtenice in udarec v prsni koš gre 39. letnemu tožniku odškodnina v znesku 475.000,00 SIT za telesne bolečine in nevšečnosti, 50.000,00 SIT za strah in 675.000,00 SIT za zmanjšanje življenjskih aktivnosti, skupaj 1,200.000,00 SIT odškodnine.
  • <<
  • <
  • 13
  • od 14
  • >
  • >>