242.

VSL sklep I Cp 876/2005

1.6.2005

obligacijsko pravo

VSL50588

ZOR člen 219, 219.

solastnina - uporaba tuje stvari v svojo korist - ugovor o višini pobotane terjatve

Protispisna je ugotovitev sodišča prve stopnje, da tožena stranka ni

ugovarjala višini uporabnine. S tem, ko je toženec nasprotoval

kakršnemukoli plačilu uporabnine, je hkrati ugovarjal tudi sami

višini uporabnine, zato jo je tožeča stranka dolžna tudi dokazati. Ni

pa se mogoče strinjati z zaključkom sodišča prve stopnje, da je

višina uporabnine glede na splošno znane podatke ustrezna. Višina

uporabnine je namreč odvisna od mnogih dejavnikov (lega stanovanja,

stanje in opremljenost stanovanja), ki pa niso splošno znani, zato bi

sodišče prve stopnje moralo v zvezi z višino uporabnine izvesti s

strani tožeče stranke predlagane dokaze. Na višino uporabnine pa bi

lahko vplivala tudi okoliščina, da s tožencem v stanovanju živi tudi

sin B..

 

244.

VSL sklep I Cp 422/2005

1.6.2005

civilno procesno pravo

VSL50340

ZPP člen 7, 7/1, 132, 132/2, 153, 153/1, 153/3, 7, 7/1, 132, 132/2, 153, 153/1, 153/3.

vročanje - predujem - razpravno načelo

S tem, ko je sodišče prve stopnje tožeči stranki neposredno naložilo,

da plača stroške, ki so nastali z vročanjem vabila priči, ne da bi

tožeča stranka predhodno predlagala način vročanja po pooblaščenem

vročevalcu in ne da bi jo predhodno pozvalo, naj založi znesek,

potreben za stroške, ki bodo nastali z zaslišanjem priče, je porušilo

razmerje med razpravnim in preiskovalnim načelom in s tem procesni

red, predpisan z ZPP. Stroški, ki so nastali z vročanjem vabila

priči, namreč niso posledica predloga stranke v smislu 2. odst. 132.

člena ZPP, ampak jih je povzročilo sodišče na lastno iniciativo.

 

246.

VSL sklep I Cp 2342/2005

1.6.2005

CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO

VSL50339

ZIZ člen 42, 42/3, 42, 42/3. ZPP člen 133, 133/1, 394-405, 133, 133/1, 394-405.

pravnomočnost - poslovni prostor - nalog - predlog

Ker je sodišče prve stopnje s pomočjo trditev nasprotnega udeleženca

v predlogu za obnovo postopka prišlo do ugotovitve, da v spisu ni

izkazana pravilna vročitev naloga za izpraznitev poslovnega prostora

nasprotnemu udeležencu, ker manjka zadnji del vročilnice, iz katerega

bi bila razvidna vsebina obvestil nasprotnemu udeležencu ob vročanju,

je bilo to dolžno (3. odstavek 42. člena ZIZ) po prejemu predloga za

obnovo postopka razveljaviti neutemeljeno potrdilo o pravnomočnosti

naloga. To pa kljub temu, da nasprotni udeleženec tega ni predlagal.

 

248.

VSL sklep II Cp 1483/2004

1.6.2005

ODŠKODNINSKO PRAVO

VSL50202

ZOR člen 173, 174, 174/1, 173, 174, 174/1.

odgovornost za škodo od nevarne stvari - nevarna stvar - objektivna odgovornost

Mokra in spolzka tla iz vinas ploščic so nevarna stvar.

 

250.

VSL sklep I Cp 1312/2004

1.6.2005

obligacijsko pravo

VSL50603

ZOR člen 219, 219.

solastnina - uporaba tuje stvari v svojo korist - prikrajšanje

Napačno je stališče sodišča prve stopnje, da je tožba nesklepčna. Za

uspešnost zahtevka po 219. členu ZOR je treba res izkazati korist na

strani tistega, ki solastno stvar uporablja, ter prikrajšanje na

strani tistega, ki solastne stvari ne uporablja. V konkretnem primeru

je tožnica zatrjevala kot korist na strani tožene stranke uporabo

tožničinega solastninskega dela brez njenega dovoljenja, prikrajšanje

na strani tožnice pa nemožnost uporabe tega dela zaradi ravnanja

toženca. Korist in prikrajšanje ima lahko namreč različne izraze.

Tako lahko korist predstavlja uporaba solastne stvari na način, s

katerim se krši pravica drugega solastnika (prvi odstavek 14. člena

Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih (v nadaljevanju

ZTLR)), prikrajšanje pa lahko predstavlja izgubo določene pravice,

plačilo določenega denarnega zneska, zmanjšanje pravice na določeni

stvari, ipd.. V konkretnem primeru tožba ne bi bila sklepčna, če bi

tožnica zgolj zatrjevala, da toženec sam uporablja solastno stvar, ne

pa tudi, da je toženec tožnico brez njene volje izključil od uporabe

solastne stvari. Ključno je torej vprašanje, ali tožnica nepremičnine

ne uporablja po lastni volji ali zaradi ravnanja toženca.

 

252.

VSL sodba I Cp 1321/2004

1.6.2005

obligacijsko pravo

VSL50674

ZOR člen 52, 52.

podlaga - ničnost pogodbe

Podlaga ne obstaja, če je obveznost brez predmeta ali jo je nemogoče

izvršiti. Toženec je priznal, da je sporni znesek prejel na svoj

račun. Sporna pogodba torej ima podlago, zato ni nična.

 

254.

VSL sklep I Cp 2046/2005

1.6.2005

stvarno pravo

VSL50341

SPZ člen 33, 33/1, 33/3, 33, 33/1, 33/3.

motenje posesti - izključitev protipravnosti - javno dobro

Ravnanje, storjeno v skladu z zakonitim gradbenim dovoljenjem, ki

temelji tudi na odloku občine o spremembi ureditvenega načrta, ni

protipravno ravnanje, zato tožeča stranka ni upravičena do pravnega

varstva.

 

256.

VSL sodba II Cp 1690/2004

1.6.2005

stanovanjsko pravo

VSL50221

SZ člen 58, 58. ZIZ člen 192, 210, 192, 210.

izpraznitev stanovanja - javna dražba

Ker je torej tožnica z nakupom stanovanja postala lastnica

stanovanja, toženca pa v stanovanju bivata, čeprav po določbi 210.

člena ZIZ nimata pravice do najema stanovanja, pa tudi s tožnico kot

lastnico nista sklenila najemne pogodbe, je pravilna ugotovitev

prvostopnega sodišča, da uporabljata stanovanje nezakonito, zato je

po določbi 2. odstavka 58. člena Stanovanjskega zakona tožničin

zahtevek na izpraznitev stanovanja utemeljen.

 

258.

VSL sklep I Cp 822/05

1.6.2005

civilno procesno pravo

VSL51138

ZPP člen 318, 354, 354/2, 354/2-14, 318, 354, 354/2, 354/2-14.

zamudna sodba - bistvena kršitev določb postopka - nasprotje med razlogi in izrekom sodbe

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je prvostopno sodišče pri izdaji

zamudne zavrnilne sodbe zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega

postopka iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP, saj je navedlo

najprej razloge, ki utemeljujejo izdajo zavrnilne zamudne sodbe nato

pa je ugotovilo, da je izdalo zamudno sodbo in v celoti navedlo

zakonske razloge iz 318. člena ZPP, ki bi res terjali sprejem

diametralno nasprotne - prave - ugodilne zamudne sodbe. To pa pomeni,

da so po eni strani razlogi glede odločilnih dejstev v medsebojnem

naprotju, del pravnoodločilnih razlogov pa je tudi v nasprotju z

izrekom odločitve, zaradi česar se sodbe ne da preizkusiti.

 

260.

VSL sklep III Cp 1848/2005

1.6.2005

IZVRŠILNO PRAVO

VSL48563

ZIZ člen 56, 56/1, 192, 56, 56/1, 192. ZPP člen 12, 12. SPZ člen 42, 42.

sklep o domiku - ugovor po izteku roka - javna dražba - originarna pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - izvršilni postopek

Odločbo državnega organa v smislu 42. člena Stvarnopravnega zakonika,

s katero kupec originarno pridobi lastninsko pravico na prodani

nepremičnini, predstavlja po sedaj sprejeti sodni praksi in pravni

teoriji šele sklep o izročitvi nepremičnine kupcu, in ne sklep o

domiku, kot je večinsko veljalo po Zakonu o izvršilnem postopku in na

njegovi podlagi uveljavljeni sodni praksi. Zato z upoštevanjem

doložnikovega ugovora po izteku roka, vloženega po izdaji sklepa o

domiku, ni poseženo v kupčevo pridobljeno pravico. Kupec ima zaenkrat

le pričakovano pravico, ki je sicer tudi pravno varovana, vendar pa

je treba v vsakem primeru posebej tehtati, ali dati prednost

dolžnikovi ustavno varovani lastninski pravici ali pričakovani

pravici kupca.