242.

VSL sklep I Cp 1680/2004

1.6.2005

civilno procesno pravo

VSL50606

ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 339, 339/2, 339/2-14.

zamudna sodba - obrazložitev sodbe

Tudi iz zamudne sodbe mora biti iz njene obrazložitve razvidno,

katera pravno pomembna dejstva iz tožbe je vzelo sodišče kot dejansko

podlago svoje odločitve in na katero pravno normo jo je oprlo. Sicer

sodbe ni mogoče preizkusiti.

 

244.

VSL Sklep II Cp 187/2005

1.6.2005

stanovanjsko pravo - stvarno pravo

VSL50910

SZ člen 8, 9, 12, 8, 9, 12. ZN člen 118, 119, 120, 121, 122, 123, 124, 125, 126, 127, 128, 129, 130, 118, 119, 120, 121, 122, 123, 124, 125, 126, 127, 128, 129, 130.

delitev nepremičnin

Predlagatelj je predlagal fizično delitev stavbe, ki je tudi po

določbi 122. člena ZNP primaren način delitve. Fizična delitev pa v

tem primeru predstavlja ustanovitev etažne lastnine v skladu z

določbami SZ, saj sklep o delitvi nadomešča voljo solastnikov, da

pravno razmerje na stvari preoblikujejo iz solastninskega razmerja v

razmerje etažne lastnine. Odločbo o nastanku etažne lastnine sodišče

izda, če je taka delitev pravno in dejansko izvedljiva. Pri določitvi

mora upoštevati določbe 8., 9. in 12. člena SZ in v sklepu določno

opredeliti posamezne dele stavbe, ki pripadajo v last posameznim

solastnikom, skupne prostore, dele in naprave ter zemljišče, kar vse

ostane v solastnini posameznih etažnih lastnikov, pri čemer se

njihovi solastninski deleži določijo v skladu z določbo 2. odstavka

12. člena SZ. Takšen sklep o fizični delitvi stavbe v solastnini je

pravni temelj za nastanek etažne lastnine, kar pomeni, da mora

vsebovati tudi temeljna pravila skupnosti etažnih lastnikov in etažni

načrt, da je možen vpis etažne lastnine v zemljiški knjigi.

 

246.

VSL sodba II Cp 1627/2004

1.6.2005

CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO

VSL50219

ZOR člen 159/1, 159/1.

odškodninska odgovornost - deliktna odgovornost - duševna motnja

Ker je toženi stranki v trenutku škode bila popolnoma odvzeta

poslovna sposobnost, katere del je tudi razsodnost, je tožena stranka

dokazala, da ni odgovorna za nastalo škodo (159. člen ZOR). Ker je

tožeča stranka trdila, da je bila tožena stranka razsodna, bi morala

svetli trenutek oziroma sposobnost razsojanja v trenutku dvigovanja

denarja dokazati tožeča stranka.

 

248.

VSL sklep I Cp 422/2005

1.6.2005

civilno procesno pravo

VSL50340

ZPP člen 7, 7/1, 132, 132/2, 153, 153/1, 153/3, 7, 7/1, 132, 132/2, 153, 153/1, 153/3.

vročanje - predujem - razpravno načelo

S tem, ko je sodišče prve stopnje tožeči stranki neposredno naložilo,

da plača stroške, ki so nastali z vročanjem vabila priči, ne da bi

tožeča stranka predhodno predlagala način vročanja po pooblaščenem

vročevalcu in ne da bi jo predhodno pozvalo, naj založi znesek,

potreben za stroške, ki bodo nastali z zaslišanjem priče, je porušilo

razmerje med razpravnim in preiskovalnim načelom in s tem procesni

red, predpisan z ZPP. Stroški, ki so nastali z vročanjem vabila

priči, namreč niso posledica predloga stranke v smislu 2. odst. 132.

člena ZPP, ampak jih je povzročilo sodišče na lastno iniciativo.

 

250.

VSL sklep I Cp 2046/2005

1.6.2005

stvarno pravo

VSL50341

SPZ člen 33, 33/1, 33/3, 33, 33/1, 33/3.

motenje posesti - izključitev protipravnosti - javno dobro

Ravnanje, storjeno v skladu z zakonitim gradbenim dovoljenjem, ki

temelji tudi na odloku občine o spremembi ureditvenega načrta, ni

protipravno ravnanje, zato tožeča stranka ni upravičena do pravnega

varstva.

 

252.

VSL sodba II Cp 2142/2005

1.6.2005

stanovanjsko pravo

VSL50959

SZ člen 56, 56/1, 150, 150/1, 150/2, 56, 56/1, 150, 150/1, 150/2.

sklenitev najemne pogodbe

Stanovanjska pravica prejšnjega imetnika te pravice preneha s

sklenitvijo najemne pogodbe, s smrtjo najemnika pa ugasne tudi iz

stanovanjske pravice transformirana pravica do neprofitne najemnine.

Uporabnik stanovanja je v takem primeru upravičen terjati sklenitev

najemne pogodbe za nedoločen čas, ne pa tudi za neprofitno najemnino.

 

254.

VSL sodba I Cp 1886/04

1.6.2005

civilno procesno pravo - pravo vrednostnih papirjev

VSL51145

ZM člen člen 37, člen 43, člen 74, člen 78/2, 9, 9/1, člen 37, člen 43, člen 74, člen 78/2, 9, 9/1. ZPP člen 7, 7/2, 7, 7/2.

trditveno breme - razpravno načelo - menica - dospelost v plačilo - protest - stroški

Toženci niti tekom izvršbe niti tekom te pravde, ki je izvršbi

sledila, višini vtoževane terjatve niso ugovarjali, in ker je sodišče

v pravdnem postopku na trditveno in dokazno podlago pravdnih strank

vezano (2. odstavek 7. člena ZPP), samo, brez usteznih ugovornih

navedb tožencev, ni imelo podlage za zaključek, da zahtevek po višini

ni izkazan oziroma utemeljen. Prvostopnemu zaključku bi bilo mogoče

pritrditi le v primeru, če bi bila tožba nesklepčna, torej, če

utemeljenost tožbenega zahtevka ne bi izhajala iz dejstev, ki so

navedeni v tožbi. Vendar pa temu ni tako.

Menica je bila s strani remitenta pravočasno predložena Agenciji za

plačilni promet v plačilo, to je že na sam plačilni dan (prim. 37.

člen ZM), delna odklonitev plačila pa je bila v dveh delavnikih, ki

sta sledila plačilnemu dnevu menice, tudi ugotovljena z javno listino

(t.i. protest zaradi neplačila - prim. 43. člen ZM). Meničnopravni

zahtevek tožeče stranke tudi ni zastaral, saj je bil predlog za

izvršbo vložen v roku enega leta od dneva pravočasno napravljenega

protesta (prim. 2. odstavek 78. člena ZM). Glede na smiselno razlago

74. člena ZM pa je tožeča stranka upravičena tudi do povračila

protestnih stroškov.

 

256.

VSL sodba in sklep II Cp 1346/2004

1.6.2005

civilno procesno pravo - obligacijsko pravo

VSL50924

ZVPot člen 41, 41/1, 41, 41/1, 41, 41/1. ZPP člen 7, 212, 285, 7, 212, 285.

prodaja - obresti od vnaprej plačane kupnine - pogodbena kazen - pobotni ugovor - trditveno in dokazno breme

Pravno zmotno je stališče, da predloženi dokazi nadomeščajo

manjkajočo trditveno podlago nasprotne tožbe in pobotnega ugovora.

Predmet dokazovanja so (razen izjem po 214. členu ZPP) dejstva, na

katerih temeljijo zahtevki in ugovori strank. Vsaka stranka za svoje

zahtevke in ugovore nosi trditveno in dokazno breme (razpravno načelo

- 7. člen ZPP in 212. člen ZPP). To pomeni, da mora navesti dejstva,

iz katerih izvirajo njeni zahtevki in ugovori (onus proferendi) in

navesti dokaze, na podlagi katerih je ta dejstva mogoče ugotoviti

(onus probandi). V obravnavanem primeru toženka ni zadostila prvemu

bremenu, ker ni navedla dejanskega stanja, ki ustreza zahtevani

pravni posledici - znižanju kupnine. Pravilo, da sodišče ne sme

upoštevati dejstva, ki ga nobena stranka ni zatrjevala je omiljeno s

takoimenovanim materialnim procesnim vodstvom (285. člen ZPP).

 

258.

VSL sklep III Cp 1848/2005

1.6.2005

IZVRŠILNO PRAVO

VSL48563

ZIZ člen 56, 56/1, 192, 56, 56/1, 192. ZPP člen 12, 12. SPZ člen 42, 42.

sklep o domiku - ugovor po izteku roka - javna dražba - originarna pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - izvršilni postopek

Odločbo državnega organa v smislu 42. člena Stvarnopravnega zakonika,

s katero kupec originarno pridobi lastninsko pravico na prodani

nepremičnini, predstavlja po sedaj sprejeti sodni praksi in pravni

teoriji šele sklep o izročitvi nepremičnine kupcu, in ne sklep o

domiku, kot je večinsko veljalo po Zakonu o izvršilnem postopku in na

njegovi podlagi uveljavljeni sodni praksi. Zato z upoštevanjem

doložnikovega ugovora po izteku roka, vloženega po izdaji sklepa o

domiku, ni poseženo v kupčevo pridobljeno pravico. Kupec ima zaenkrat

le pričakovano pravico, ki je sicer tudi pravno varovana, vendar pa

je treba v vsakem primeru posebej tehtati, ali dati prednost

dolžnikovi ustavno varovani lastninski pravici ali pričakovani

pravici kupca.

 

260.

VSL sodba II Cp 368/2005

1.6.2005

civilno procesno pravo

VSL50939

ZOR člen 610, 610. ZPP člen 7, 7/1, 451, 452, 7, 7/1, 451, 452.

spor majhne vrednosti - novote - razpravno načelo - trditvena podlaga

Tožbeno gradivo, prirejeno naravi postopka za izdajo plačilnega

naloga, je sicer skopo, vendar v nasprotju s prepričanjem tožene

stranke popolno, saj vsebuje navedbo vseh pravotvornih dejstev, iz

katerih izhaja zatrjevana pravna posledica. S tem, ko je tožeča

stranka v mandatni tožbi zapisala, da "je pri toženi stranki izvedla

naročena elektro dela po specifikaciji", je obstoj poslovnega -

podjemnega razmerja med pravdnima strankama, kar je pravni pojem,

razčlenila na njegove posamezne sestavine, ki so dejanske narave

(izvršitev določenega posla za naročnika in zahteva po plačilu).

Sodišče prve stopnje je v razveljavljeni sodbi ugotovilo, da je bil

kot predmet izpolnitve v okviru podjemne pogodbe s strani prevzemnika

posla dogovorjena samo adaptacija kopalnice, nasprotno pa iz vsebine

dogovora ni razvidno, da bi bila v posel vključena tudi

elektroinstalaterska dela. Ti zaključki so dejanske narave, saj

predstavljajo ugotavljanje vsebine pravnega posla, torej ugotavljanje

prave poslovne volje pogodbenih strank. V tej točki je mogoče

pritrditi pritožbenemu izvajanju. Tožeča stranka pa nima prav v

nadaljevanju, saj pozablja, da je pogodba neoblasten posamičen

normativni pravni akt, katere uporaba pri sodnem odločanju sodi v

gornjo premiso sodniškega logizma. V delih, kjer sodišče svojo

odločitev opre na pogodbo, uporabi materialno pravo.