• Najdi
  • <<
  • <
  • 2
  • od 14
  • >
  • >>
  • 21.
    VSL sklep III Cp 2495/2005
    29.6.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSL49770
    ZIZ člen 71, 71/1, 71/1-1, 71, 71/1, 71/1-1.
    obnova postopka - odlog izvršbe
    Na podlagi šele napovedane vložitve predloga za obnovo postopka, iz

    katerega izvira izvršilni naslov, izvršbe ni mogoče odložiti.

     
  • 22.
    VSL sklep III Cp 3151/2005
    29.6.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSL49760
    ZN člen 64, 64. ZIZ člen 24, 24. ZPP člen 431, 431/1, 431/1-2, 431, 431/1, 431/1-2.
    prehod terjatve
    Po prevladujoči sodni praksi je pojem "po zakonu overjena zasebna

    listina" treba razlagati tako, kot to jasneje določa ZPP v 2. točki

    1.odst. 431. člena ZPP, t.j. listina, na kateri je po zakonu (64.

    člen Zakona o notariatu) overjen podpis zavezanca (v obravnavanem

    primeru odstopnika terjatve).

     
  • 23.
    VSL sklep IV Cpg 53/2005
    29.6.2005
    sodni register
    VSL05744
    ZFPPod člen 25, 25/1, 25/1-2, 26, 29, 29/1, 25, 25/1, 25/1-2, 26, 29, 29/1.
    izbris iz sodnega registra
    Čim namreč družba izkaže, da ima premoženje, v kakšni obliki pa je

    tudi razvidno iz same bilance stanja (v obravnavanem primeru

    neopredmetena dolgoročna sredstva, zaloge, trgovsko blago, terjatve)

    kar je v razlogih izpodbijanega sklepa registrsko sodišče tudi samo

    ugotovilo, je zadostila trditvenemu in dokaznemu bremenu o neobstoju

    izbrisnega razloga. ZFPPod namreč družbi ne nalaga, da navede

    konkretno premoženje, s katerim naj se upnik poplača. To je stvar

    eventuelno začetega izvršilnega postopka, v katerem lahko sodišče na

    predlog upnika dolžnika pozove, naj predloži seznam premoženja (31.

    člen ZIZ).

    Namen ZFPPod je prenehanje pravnih oseb, ki nimajo premoženja, brez

    poprejšnjega postopka likvidacije. S tem ko je gospodarska družba

    uspela izpodbiti domnevo iz 2. točke 1. odstavka 25. člena ZFPPod

    torej, da premoženje ima, je odpadel izbrisni razlog za njeno

    prenehanje.

    Obstoj izbrisnega razloga registrsko sodišče praviloma ugotovi na

    podlagi obvestila iz 26. člena ZFPPod. Organizacija pooblaščena za

    obdelovanje in objavljanje podatkov iz 70. (sedaj 55.) člena Zakona o

    gospodarskih družbah (ZGD) in organizacija, ki za dolžnika opravlja

    posle plačilnega prometa (1. in 2. odstavek 26. člena ZFPPod) morata

    registrsko sodišče obvestiti o okoliščinah iz 1. točke 1. odstavka

    oziroma 2. odstavka 25. člena ZFPPod.

    S tem pa ni izključena možnost drugih (pobudnikov) obvestiti

    registrsko sodišče o obstoju izbrisnega razloga.

     
  • 24.
    VSL sklep III Cp 3118/2005
    29.6.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSL49746
    ZJC člen 2, 2/2, 2, 2/2.
    javno dobro
    Avtocesta je javno dobro in kot taka ni v pravnem prometu. Predmet

    javne dražbe v izvršilnem postopku ne more biti zemljišče, ki je

    sicer v zemljiški knjigi vpisana kot last dolžnice, v naravi pa je to

    zemljišče avtocesta, torej javno dobro.

     
  • 25.
    VSL sodba I Cp 2006/2004
    29.6.2005
    obligacijsko pravo
    VSL50382
    ZOR člen 214, 488, 488/1, 488/1-2, 214, 488, 488/1, 488/1-2.
    prodajna pogodba - odgovornost za stvarne napake - pravice kupca
    Če je kupec pred uresničitvijo pravice do sorazmernega znižanja cene

    (kupnine) zaradi stvarnih napak na kupljeni stvari plačal ceno

    (kupnino) v višjem znesku, z uresničitvijo pravice do sorazmernega

    znižanja cene (kupnine) pridobi kondikcijski zahtevek do prodajalca

    za vračilo razlike med zneskom opravljenega plačila in zneskom, na

    katerega je bila cena (kupnina) znižana, to pa z zakonskimi zamudnimi

    obrestmi od takrat, ko je prodajalcu plačal ceno (kupnino).

     
  • 26.
    VSL sklep IV Cp 1172/05
    29.6.2005
    DRUŽINSKO PRAVO
    VSL51321
    ZZZDR člen 96, 96. OZ člen 99, 99.
    izpodbijanje
    Iz dejstev, ki so navedena v tožbi je razvidno, da tožnik

    želi izpodbiti veljavnost izjave o pripoznanju očetovstva,

    tožbeni zahtevek pa je oblikovan tako, kot da izpodbija

    domnevno očetovstvo otroka, rojenega v zakonski zvezi. Tožba

    je zato nesklepčna, saj iz zatrjevanih dejstev ne izhaja

    utemeljenost zahtevka. Sodišče prve stopnje je tudi pravilno

    opozorilo, da bi moral tožnik s tožbo zajeti tudi mater

    otroka. Vendar je sodišče ravnalo pravilno, ko je najprej

    ocenjevalo pravočasnost tožbe. Sodišče prve stopnje je pravilno

    ocenilo, da bi bila tožba za izpodbijanje očetovstva po drugem

    odstavku 96. čl. ZZZDR prepozna. Prepozna pa je tudi tožba za

    izpodbijanje veljavnosti izjave o pripoznanju očetovstva. Izjavo o

    pripoznanju očetovstva se lahko kot izjavo volje zaradi napak v volji

    izjavitelja izpodbija v rokih, določenih v 99. členu OZ - torej v

    enem letu od dneva, ko je tožnik izvedel za razlog izpodbojnosti,

    oziroma enega leta od prenehanja sile, pravica zahtevati

    razveljavitev izjave pa preneha v vsakem primeru s pretekom treh let

    od dneva, ko je bila pogodba sklenjena.

     
  • 27.
    VSC sodba Kp 174/2005
    28.6.2005
    kazensko materialno pravo
    VSC01189
    KZ člen 20, 21, 20, 21.
    dejanska zmota - pravna zmota
    Če izhaja že iz zagovora, da se je obtoženec zavedal vseh znakov kaznivega dejanja in njegove prepovedanosti, kar je potrjeno tudi z drugimi okoliščinami, zaradi osebnih lastnosti pa je bil v času storitve nebistveno zmanjšano prišteven, ni utemeljeno sklepanje o ravnanju v dejanski ali pravni zmoti.

     
  • 28.
    VSK sodba I Cp 836/2004
    28.6.2005
    obligacijsko pravo
    VSK01178
    ZOR člen 51, 53, 51, 53.
    darilna pogodba - podlaga - nagib za sklenitev pogodbe
    Razveza zakonske zveze med tožencem in hčerko darovalcev po 13 letih od daritve ne more biti podlaga za ugotovitev, da je nagib izjalovljen in za uporabo 4.odst. 210.čl. Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR) o obveznosti vrnitve darila.

     
  • 29.
    VSL sklep I Cpg 1310/2003
    23.6.2005
    civilno procesno pravo
    VSL05644
    ZPP člen 212, 213, 214, 339, 339/2, 339/2-8, 212, 213, 214, 339, 339/2, 339/2-8.
    glavna obravnava - vabilo na glavno obravnavo - trditveno in dokazno breme
    Pritožnik utemeljeno očita prvostopnemu sodišču, da je bistveno

    kršilo določbe pravdnega postopka, ker tožeče stranke na glavno

    obravnavo za dne 23.10.2002 ni pravilno vabilo. Pritožnik v pritožbi

    tudi utemeljeno opozarja, da sodišče v pravdnem postopku ugotavlja

    samo sporna dejstva, medtem ko nespornih dejstev stranki ni potrebno

    dokazovati.

     
  • 30.
    VSK sodba I Cp 594/2004
    23.6.2005
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSK01153
    ZOR člen 154, 154/1, 154, 154/1.
    odgovornost za škodo - krivdna odgovornost
    Če bi tožena stranka preko pravilno projektiranega bazenčka postavila brv za prehod za zaposlene, bi s tem omogočila tudi gostom drugačen prehod, kot ga terjajo strogi sanitarni pogoji. Tožena stranka je zato utemeljeno odklonila zaposlenim drugačen prehod, saj bi s tem kršila sanitarne predpise. O tem je zaposlene seznanila, zato ji s takšnim ravnanjem ni mogoče očitati nobene nepravilnosti in se trditve tožnice o krivdni odgovornosti tožene stranke, ki zaposlenim ni omogočila drugačnega prehoda preko bazenčka, niso dokazale.

     
  • 31.
    VDS sodba Pdp 334/2004
    23.6.2005
    delovno pravo
    VDS03634
    ZDPra člen 3, 3/1, 7, 7/1, 41, 3, 3/1, 7, 7/1, 41. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-11, 339, 339/2, 339/2-11.
    procesno vprašanje - državni pravobranilec - strokovni sodelavec
    Višji strokovni sodelavec na državnem pravobranilstvu RS, ne more

    zastopati tožene stranke (RS) na glavni obravnavi, saj po določbi

    1. odstavka 3. člena ZDPra ne more opravljati nalog

    pravobranilstva, med katere spada tudi zastopanje RS pred sodišči

    (1. odstavek 7. člena ZDPra). Višji strokovni sodelavec na

    državnem pravobranilstvu lahko skladno z 41. členom ZDPra

    izdeluje osnutke pravnih mnenj, ki jih daje državni

    pravobranilec, izdeluje osnutke vlog, ki jih vlaga državni

    pravobranilec ter opravlja druge naloge po navodilu državnega

    pravobranilca, ni pa mogoče višjega strokovnega sodelavca

    pooblastiti za zastopanje pred sodišči, kot npr. pomočnika

    okrožnega državnega pravobranilca.

     
  • 32.
    VDS sklep in sodba Pdp 152/2005
    23.6.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03026
    ZDDO člen 7, 7/2, 7, 7/2. ZDR člen 204, 204/5, 204, 204/5.
    uprava - razporeditev - odškodnina
    Ker tožnica ni dokazala, da je predstojnik upravne enote v razpisnem

    postopku ravnal diskriminatorno s tem, ko je na razpisano delovno

    mesto izbral drugega kandidata, njen zahtevek, naj se razpisni

    postopek razveljavi ter z njo sklene PZ za razpisano delovno mesto,

    ni utemeljen. Tudi če bi sodišče ugotovilo, da je bilo v razpisnem

    postopku kršeno načelo prepovedi diskriminacije, pa po novem ZDR ne

    bi moglo razveljaviti razpisnega postopka, ampak bi tožnici lahko

    priznalo le odškodnino. Tudi po ZJU je razveljavitev mogoča le, če se

    ugotovi, da izbrani kandidat ne izpolnjuje natečajnih pogojev.

    Predstojnik upravne enote mora pred odločitvijo o zasedbi prostega

    sistemiziranega delovnega mesta z novimi delavci preveriti, ali je

    delovno mesto mogoče zapolniti z že zaposlenim delavcem.

     
  • 33.
    VDS sklep Pdp 673/2005
    23.6.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03054
    ZDR člen 92. ZIZ člen 17, 17.
    stvarna pristojnost - denarna kazen
    Novi ZDR ne določa več, da bi bil sklep delodajalca o disciplinski

    odgovornosti in sankciji denarne kazni izvršilni naslov, niti tega ne

    določa ZIZ, drug zakon ali mednarodna pogodba, je pa tako določbo

    imel prej veljavni ZDR/90 v 92. členu. Zato je zmotno stališče

    sodišča prve stopnje, da lahko delodajalec zahteva plačilo denarne

    kazni v izvšilnem postopku in ne v delovnem sporu.

     
  • 34.
    VSL sklep IV Cp 1113/2005
    23.6.2005
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO
    VSL51341
    ZZZDR člen 12, 12/2, 12, 12/2. ZD člen 210, 210/2-1, 210, 210/2-1. ZPP člen 181, 181/2, 184, 184/2, 274, 339, 339/1, 354, 354/2, 181, 181/2, 184, 184/2, 274, 339, 339/1, 354, 354/2.
    ugotovitvena tožba - pravni interes - zavrženje tožbe - izvenzakonska skupnost
    Tožnika sta za bila za vložitev ugotovitvene tožbe napotena

    s sklepom zapuščinskega sodišča, in sicer, da vložita tožbo

    na ugotovitev obstoja izvenzakonske skupnosti pokojne x s

    pokojnim y in s tem dedne pravice x. Tožnika sta prvotno

    tožbo vsaj delno vložila v skladu z napotitvenim sklepom

    zapuščinskega sodišča, kasneje pa sta zahtevala, da se

    ugotovi obstoj izvenzakonske skupnosti le za obdobje od

    13.7.1968 do 31.12.1975, pri čemer sta svoj pravni interes

    za takšno tožbo utemeljevala s tem, da sta njuna starša v

    tem času gradila hišo, v zapuščinskem postopku po očetu pa

    bosta izločala premoženje svoje matere. S tem pa nista le

    "utesnila" tožbenega zahtevka, kot sta navedla, temveč sta

    spremenila istovetnost zahtevka, kar pa predstavlja

    spremembo tožbe po 2. odstavku 184. člena ZPP. Tožnika

    namreč ne zahtevata ugotovitve obstoja izvenzakonske

    skupnosti staršev zaradi uveljavljanja dedne pravice, na kar

    sta bila napotena v zapuščinskem postopku, temveč zato,

    da bi iz zapuščine izločila materino premoženje. Na to pa

    ju zapuščinsko sodišče ni napotilo, zato sklep zapuščinskega

    sodišča ne izkazuje pravnega interesa tožnikov za takšno

    tožbo. Glede na določilo 2. odstavka 12. člena ZZZDR pa o

    vprašanju obstoja izvenzakonske skupnosti niti ni mogoče

    odločati kot o glavnem vprašanju, temveč le v postopku, v

    katerem se odloča o pravici ali dolžnosti, ki je odvisna od

    tega vprašanja.

     
  • 35.
    VSL sodba IV Cp 4634/2005
    23.6.2005
    DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
    VSL50792
    ZZZDR člen 123, 131c, 132, 132/1, 123, 131c, 132, 132/1. OZ člen 299, 299/2, 299, 299/2.
    plačilo preživnine - zvišanje preživnine - zamudne obresti - tek zamudnih obresti
    Ker je preživninska terjatev nečista denarna terjatev, ki se v pravdi

    ne valorizira, preživninski upravičenec pa ima pravico zahtevati

    zvišanje preživnine za čas od vložitve tožbe dalje, mu gredo tudi od

    zvišanih preživninskih obrokov zakonite zamudne obresti od vložitve

    tožbe dalje do plačila.

     
  • 36.
    VDS sodba Pdp 1725/2004
    23.6.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03210
    ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 88/2, 88/3, 88, 88/1, 88/1-1, 88/2, 88/3.
    delovno razmerje - odpoved pogodbe - odpovedni razlog
    Tožena stranka je dokazala resne in utemeljene razloge za

    redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga,

    saj je iz predloženih bilanc je razvidno, da je imela izgubo

    pri poslovanju, zaradi česar je ukinila delovno mesto

    tožnice.

     
  • 37.
    VSK sodba I Cpg 369/2004
    23.6.2005
    STEČAJNO PRAVO
    VSK01199
    ZPPSL člen 129, 137, 137/2-2, 129, 137, 137/2-2.
    izpodbijanje pravnih dejanj - prijava terjatve
    Tožnik je s plačilom v stečajno maso izvensodno pripoznal, da pravna dejanja dolžnika nimajo pravnega učinka proti stečajni masi in da je vračilo vrednosti izpodbijanih pravnih dejanj utemeljeno, ter je s tem preprečil vložitev izpodbojne tožbe po 129.čl. ZPPSL. ZPPSL veže rok za vložitev prijave terjatve, oživele zaradi uspešnega izpodbijanja na pravnomočnost odločbe, vendar pa to ne pomeni, da se lahko uveljavljajo le terjatve, ki so oživele na podlagi pravnomočne odločbe. Smisel in namen zakona je, da se z izpodbijanjem doseže vrnitev zneskov v stečajno maso, kar se je v konkretnem primeru tudi zgodilo, zavezancem za vrnitev pa omogoči, da s svojimi oživelimi terjatvami konkurirajo z ostalimi upniki pri sorazmernem poplačilu iz stečajne mase.

     
  • 38.
    VSL sklep I Cpg 1086/2003
    23.6.2005
    obligacijsko pravo - civilno procesno pravo
    VSL05656
    ZOR člen 313, 313. ZPP člen 168, 168/6, 168, 168/6.
    vračunanje obresti in stroškov - sprememba tožbe - oprostitev plačila sodne takse - samostojni podjetnik
    Uporaba instituta vračunavanja obresti in stroškov po 313. členu ZOR

    ne pomeni spremembe tožbe, temveč zgolj uporabo možnosti

    vračunavanja, ki jo zakon dopušča.

    6. odst. 168. člena ZPP dopušča možnost oprostitve plačila sodnih

    taks za vloge iz 1. odst. 105.a člena ZPP, tudi za podjetnika

    posameznika, v kolikor nima sredstev za plačilo takse in jih tudi ne

    more zagotoviti brez ogrožanja svoje dejavnosti.

     
  • 39.
    VSL sklep IV Cp 1970/2005
    23.6.2005
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
    VSL51340
    ZIZ člen 40, 40/1, 44, 44/1, 268, 40, 40/1, 44, 44/1, 268. ZPP člen 94, 98, 94, 98. ZBPP člen 37, 37/3, 37, 37/3.
    pooblastilo - začasna odredba - sklep o izvršbi - izvršilno sredstvo
    Sodišče prve stopnje je napačno štelo, da mora v primeru, ko

    je stranki odobrena brezplačna pravna pomoč v obliki

    zastopanja pred sodiščem in ji je z odločbo pristojnega

    organa za BPP določen odvetnik, tako določen odvetnik

    predložiti pooblastilo stranke v skladu s 1. odstavkom 98.

    člena ZPP. Odvetnik, ki ga določi pristojni organ za BPP, je

    pooblaščenec na podlagi odločbe organa BPP. Pooblastilno

    razmerje se tako v teh primerih oblikuje z izdajo odločbe, s

    katero se prošnji stranke ugodi. V taki odločbi organ BPP navede

    izrecno obliko in obseg odobrene pomoči ter natančno opredeli zadevo,

    za katero je odobrena brezplačna pravna pomoč (3. odstavek 37. člen

    ZBPP) - s tem pa je določen tudi obseg pooblastila takšnega

    pooblaščenca v smislu 94. člena ZPP. Za pravdna dejanja, ki jih

    zajema odločba, s katero je bila stranki odobrena brezplačna pravna

    pomoč v obliki zastopanja pred sodiščem, zato stranki ni treba

    predložiti še lastnega pooblastila. Ker ima začasna odredba učinek

    sklepa o izvršbi, mora imeti sklep o začasni odredbi vsebino, kot jo

    ima tudi sklep o izvršbi. To pomeni, da morajo biti v njem (predhodno

    pa že v predlogu) navedeni tudi sredstvo in predmet izvršbe in drugi

    podatki, da se izvršba lahko opravi (1. odstavek 44. člena ZIZ, za

    predlog pa to določa 1. odstavek 40. člena ZIZ). Izdana začasna

    odredba v pravdnem postopku za preživljanje mladoletnih upnic teh

    podatkov ne vsebuje, vsebuje pa to predlog upnic za izvršbo. Zato je

    treba po presoji pritožbenega sodišča predlog upnic (tudi v interesu

    varovanja pravic mladoletnih otrok) obravnavati kot predlog za

    določitev izvršilnih sredstev v že predhodno izdanem sklepu o

    dovolitvi izvršbe (sklepu o začasni odredbi).

     
  • 40.
    VSL sodba I Cp 3120/2005
    23.6.2005
    civilno procesno pravo - medijsko pravo
    VSL51227
    ZPP člen 278, 278/1, 287, 287/2, 278, 278/1, 287, 287/2. ZMed člen 26, 26.
    odgovor na tožbo - obrazloženost - zamudna sodba - sklep o zavrnitvi dokaznega predloga - pravica do popravka in do odgovora - pojem
    Pritožbeni očitek, da sodišče prve stopnje ni izdalo zamudno sodbo,

    moralo pa bi tako odločiti, ker tožena stranka po mnenju pritožnice

    ni vložila obrazloženega odgovora na tožbo, ni utemeljen. Tožena

    stranka je namreč vložila odgovor na tožbo, ki povsem zadošča

    procesnemu standardu obrazloženosti vloge iz določbe 278. člena ZPP,

    po katerem mora iz obrazložitve odgovora na tožbo izhajati, da tožena

    stranka nasprotuje tožbenemu zahtevku, priloženi pa morajo biti le

    tiste potrebne listine in le tisti potrebni dokazi, s katerimi se

    ugotavljajo dejstva, ki jih tožena stranka navaja v odgovoru. Tej

    zakonski zahtevi v konkretnem primeru ustreza navedba

    pravnorelevantnih trditev, s katerimi tožena stranka spodbija trditve

    tožeče stranke in tožbeni zahtevek postavljen v tožbi. Takšne

    pravnorelevantne trditve, s katerimi je tožena stranka nasprotovala

    tožbenemu zahtevku in podala razloge o neobstoju potrebnih zakonskih

    pogojev za utemeljenost tožničinega zahtevka za objavo odgovora

    oziroma popravka spornega časopisnega članka, odgovor na tožbo

    vsebuje. Vsebina in narava predmetnega spora, ko se obravnava

    pravotvornih okoliščin osredotoča na presojo objavljenega članka in

    vsebino zahteve po odgovoru in popravku (katera pa je že predložila

    tožeča stranka skupaj s tožbo), pa nista terjali večje dokazne

    aktivnosti tožene stranke, kot izhaja iz njenega odgovora na tožbo.

    Sodišče prve stopnje sicer res ni obrazložilo, zakaj je zavrnilo

    dokazni predlog za zaslišanje pravdnih strank in predlagane priče in

    za vpogled v celotni kazenski spis, kot to zahteva določba 2.

    odstavka 287. člena ZPP, vendar pa takšna procesna pomanjkljivost v

    konkretnem primeru ni vplivala na pravilnost in zakonitost spodbijane

    odločbe. Kot že zgoraj omenjeno, je v konkretnem primeru odločilna

    presoja spornega časopisnega članka in pisne zahteve po objavi

    odgovora in popravka, ki jo je tožeča stranka naslovila na toženo

    stranko. Upoštevaje pravno odločilno dejstveno podlago spornega

    predmeta, ki je razvidna iz omenjenih dveh listin, potreben

    materialnopravni okvir spora, vsebovan predvsem v določbi 26. člena

    Zakona o medijih (v nadaljevanju: Zmed), ni terjal razčiščevanja

    spornih dejstev z zaslišanjem pravdnih strank in prič ter vpogledom v

    kar celotni kazenski spis, temveč je zadostovala le presoja ali

    vsebina tožničine zahteve glede na vsebino samega članka izpolnjuje

    kriterije iz navedene zakonske določbe (kar bo sicer natančneje

    obrazloženo še v nadaljevanju te pritožbene odločbe). Takšen obseg

    dokazne ocene je bil opravljen tudi v skladu z določbo 35. člena

    Zmed, po kateri se obravnava o tožbi za objavo popravka omeji na

    obravnavanje in dokazovanje dejstev, od katerih je odvisna toženčevea

    dolžnost objave popravka.

    Po 42. členu Zmed gre za pravico do odgovora na objavljeno obvestilo

    tedaj, ko je potrebno zadostiti javni koristi po objektivnem

    vsestranskem in pravočasnem informiranju kot enem od nujnih pogojev

    nastanka demokratičnega odločanja v javnih zadevah in v zvezi s tem

    potreba po varstvu političnega in ne zasebnopravnega statusa.

    Vsebina zakonsko predvidene pravice do popravka objavljenega

    obvestila ni podajanje svojih sodb, mnenj ali stališč in kakršnihkoli

    trditev o katerihkoli dejstvih, temveč le tistih, s katerimi se

    popravljajo zatrjevana napačna ali neresnična dejstva oziroma

    navedbe v objavljenem besedilu ter navajanje le tistih okoliščin in

    dejstev, s katerimi prizadeti spodbija ali z namenom spodbijanja

    bistveno dopolnjuje navedbe v objavljenem besedilu (že cit. določba

    4. odstavka 26. člena Zmed, ki podaja definicijo izraza popravek).

    Pri slednjem ne gre torej za takšne trditve, ki ničesar, kar je

    napisano ne spodbijajo, kot tudi ne trditve, ki se nanašajo na

    vsebinsko samostojno trditev, ki ničesar, kar je napisano, ne

    dopolnjujejo temveč predočajo neko novo okoliščino, katera pa celo ni

    bila sestavni del dogajanja, na katerega se opis v obvestilu nanaša.

    Pravica do popravka s svojo opisano korektivno funkcijo potiska vse

    drugačne zahteve po objavi trditev in pojasnil prizadetih oseb na

    področje objav v rubrikah, kot so pisma bralcev in podobno, in torej

    ne zagotavlja opisanega sodnega varstva.

     
  • <<
  • <
  • 2
  • od 14
  • >
  • >>