• Najdi
  • <<
  • <
  • 4
  • od 14
  • >
  • >>
  • 61.
    VSL sklep I Cp 2208/2004
    22.6.2005
    stvarno pravo
    VSL50605
    ZTLR člen 79, 79.
    motenje posesti
    Posestna tožba je dajatvena tožba in tudi sklep sodišča, s katerim se

    odloča o posestnem varstvu, mora biti dajatven, saj se z njim

    uresničuje posestno varstvo (79. člen ZTLR).

     
  • 62.
    VSL sklep I Cp 2862/2005
    22.6.2005
    civilno procesno pravo
    VSL50564
    ZPP člen 105a, 105a/1, 105a/2, 180, 180/1, 105a, 105a/1, 105a/2, 180, 180/1.
    tožba - sodna taksa - potrdilo o plačilu sodne takse
    Opustitev predložitve dokazila o plačilu dolžne sodne takse za tožbo

    predstavlja formalno pomanjkljivost tožbe, s katero zakonodajalec

    uresničuje načelo ekonomičnosti postopka in zagotavlja procesno

    disciplino strank. Ta pomanjkljivost pa ni takšne narave, da bi

    preprečevala vsebinsko obravnavanje tožbe, zato jo je mogoče

    odpraviti le do končanega predhodnega preizkusa tožbe, to je do

    vročitve tožbe toženi stranki v odgovor (1. odstavek 276. člena ZPP).

     
  • 63.
    VSL sklep I Cp 1056/2004
    22.6.2005
    ZEMLJIŠKA KNJIGA
    VSL50347
    ZZK-1 člen 146, 146/3, 211, 212, 212/2, 260, 260/1, 146, 146/3, 211, 212, 212/2, 260, 260/1.
    javno dobro - zaznamba
    Za pridobitev in ukinitev statusa grajenega javnega dobra se zahteva

    ustrezna ugotovitvena odločba, ki jo, če gre za status grajenega

    javnega dobra lokalnega pomena, na podlagi sklepa pristojnega

    občinskega organa po uradni dolžnosti izda pristojna občinska uprava.

    Tudi v prehodnih določbah 260-1 ni predvidena možnost pridobitve

    statusa grajenega javnega dobra brez ustrezne odločbe, tudi na

    grajeno javno dobro, ki se po zakonu šteje za javno dobro.

     
  • 64.
    VSL sodba II Cp 1502/2004
    22.6.2005
    stanovanjsko pravo - lastninjenje
    VSL50024
    SZ člen 111, 112, 158, 111, 112, 158, 111, 112, 158. ZODPM člen 14, 14/2, 14, 14/2.
    lastninjenje stanovanj - tožba na izpraznitev stanovanja - pravna sposobnost
    Zavod RS za blagovne rezerve je v času uveljavitve Stanovanjskega

    zakona kot Republiška direkcija za blagovne rezerve deloval kot

    organizacija v sestavi Ministrstva za trgovino, vendar pa je bil

    kljub temu tudi v tistem obdobju samostojna pravna oseba, saj mu je

    takšen status podelil sam zakon (prim. 2. odstavek 14. člena Zakona o

    organizaciji in delovnem področju republiške uprave), zato je kot

    imetnik pravice uporabe na spornem stanovanju na podlagi 112. člena

    SZ le-ta (in ne Republika Slovenija po 111. členu SZ) postal lastnik

    spornega stanovanja.

     
  • 65.
    VSL Sklep I Cp 2057/04
    22.6.2005
    obligacijsko pravo
    VSL51164
    ZOR člen 210, 210/4, 214, 219, 210, 210/4, 214, 219.
    neupravičena pridobitev
    Obogaten je tisti, ki ima obogatitev v rokah.

     
  • 66.
    VSL sklep II Cp 1554/2005
    22.6.2005
    stvarno pravo
    VSL0050956
    SPZ člen 33, 33/1, 33, 33/1.
    motenje posesti - sodno varstvo - pravni interes
    Materialno pravno je nepravilno stališče, da tožnik nima ekonomskega

    interesa za varstvo posesti, ker je v postopku izjavil, da se ne

    namerava vrniti v stanovanje, ker v njem zaradi toženčevega ravnanja

    ne obstajajo več normalni pogoji za življenje.

    Tožnik namreč s tožbo zahteva, da toženec vzpostavi takšno stanje na

    električnem bojlerju in vodovodni instalaciji, ki bo tožniku ponovno

    zagotovilo uporabo tople vode in s tem šele omogočilo ponovno bivanje

    v spornem stanovanju, torej s tožbo zasleduje povsem otipljiv

    ekonomski interes, normalno bivanje v stanovanju, ki mu je s

    toženčevim ravnanjem onemogočeno in s tem posledično povzročeno

    potrebo po tožnikovi preselitvi. Tožnikova izselitev ob povedanem

    predstavlja povsem razumljiv odziv oziroma le njegovo prisilno

    prilagoditev nastali situaciji povzročeni z nedopustnim toženčevim

    ravnanjem. Ugotovitev prvostopnega sodišča o izgubi ekonomskega

    interesa tožnika zaradi njegove preselitve na drug naslov je torej

    nepravilna. Pomeni lahko le pritrditev samovoljnemu ravnanju toženca

    ter neupoštevanje namena in cilja sodnega varstva pred motenjem

    posesti, ki je tako v vzpostavljanju porušenega posestnega stanja kot

    tudi v onemogočanju nedopustnega, nasilnega ali samovoljnega ravnanja

    motilca in rezultatov takšnega ravnanja.

     
  • 67.
    VSL sklep III Cp 2154/2005
    22.6.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSL49754
    ZIZ člen 34, 34/3, 38, 38/5, 38/6, 88, 34, 34/3, 38, 38/5, 38/6, 88.
    izvršba na premičnine - ustavitev izvršbe
    V primeru, ko sodišče izvršbo na premičnine ustavi, ker se pri

    rubežu niso našle stvari, ki so lahko predmet izvršbe, ni ovire, da

    upnik v izvršilnem postopku, ki sicer še teče z drugimi izvršilnimi

    sredstvi oziroma predmeti izvršbe, predlaga nadaljevanje izvršbe

    ponovno z rubežem premičnin.

     
  • 68.
    VSL sodba II Cp 2554/2005
    22.6.2005
    obligacijsko pravo
    VSL50952
    ZOR člen 281, 281/3, 281, 281/3.
    izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj
    Določba 3. odstavka 281. člena ZOR uzakonja pravno fikcijo, da je pri

    neodplačnih razpolaganjih dolžnik vedel, da s takšnim razpolaganjem

    škoduje upnikom. Na takšno razumevanje zakonske določbe kaže samo

    besedilo navedene določbe, ki drugače kot predhodna določba 2.

    odstavka istega člena uporablja besedici da "se šteje", da je dolžnik

    vedel, da škoduje upnikom, in ne da se zgolj "domneva" (besedilo

    drugega odstavka). Škodovalni namen je torej ob navedeni jezikovni in

    sistemski razlagi izkazan po sili zakona in ga zato v pravdi ni

    potrebno dokazovati oziroma obstoja te uzakonjene okoliščine na

    drugi strani toženec tudi ne more izpodbiti. Zato se je sodišče prve

    stopnje po nepotrebnem ukvarjalo z ugotavljanjem ali je izkazan tudi

    obdarovalčev škodovalni namen ob sklenitvi spornih darilnih pogodb, s

    katerim je v korist drugotoženke razpolagal s svojimi nepremičninami.

     
  • 69.
    VSL sklep III Cp 740/2005
    22.6.2005
    obligacijsko pravo
    VSL48542
    ZOR člen 361, 361/1, 379, 379/1, 361, 361/1, 379, 379/1.
    poravnava - začetek teka zastaranja - terjatev
    Zakon o obligacijskih razmerjih (ZOR) za vse terjatve, ki so bile

    ugotovljene s pravnomočno sodno odločbo ali z odločbo drugega

    pristojnega organa ali s poravnavo pred sodiščem ali drugim

    pristojnim organom, določa, da zastarajo v desetih letih, tudi tiste,

    za katere zakon sicer določa krajši zastaralni rok (1. odst. 379. čl.

    ZOR). V 379. čl. ZOR ni jasno določeno, od kdaj teče zastaralni rok

    pri judikatni terjatvi. Pritožbeno sodišče se strinja z načelnim

    materialnopravnim izhodiščem sodišča prve stopnje, da če sta se

    stranki v poravnavi dogovorili za kasnejši rok zapadlosti od dneva,

    ko je bila sklenjena sodna poravnava, zastaralni rok začne teči prvi

    dan po dnevu, ko je imel upnik pogoje za tožbo (torej od dospelosti

    terjatve, primerjaj s 1. odst. 361. čl. ZOR). Napačno pa je stališče

    sodišča prve stopnje, da je upnikova terjatev v celoti zapadla

    29.5.1995. Spregledalo je namreč, da sta se stranki dogovorili za

    vračilo posojila v 36 mesečnih obrokih z zapadlostjo vsakega obroka

    15. dan v mesecu.

     
  • 70.
    VSL sklep II Cp 2882/2005
    22.6.2005
    IZVRŠILNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
    VSL50218
    ZZK-1 člen 86, 86/1, 86/2, 88, 90, 90/1, 90/2, 90/3, 86, 86/1, 86/2, 88, 90, 90/1, 90/2, 90/3.
    zaznamba sklepa o izvršbi - vknjižba zastavne pravice
    Za izdajo sklepa na podlagi 86. in 88. člena ZZK-1 ni pogoj

    pravnomočnost sklepa o izvršbi.

     
  • 71.
    VSL sklep II Cp 2115/2004
    22.6.2005
    DEDNO PRAVO
    VSL50200
    ZOR člen 112, 112. ZD člen 138, 138.
    dedovanje
    Pritožnica, ki kot dedinja izpodbija dano izjavo, da se odpoveduje

    svojemu dednemu deležu oziroma ga odstopa v korist druge dedinje, za

    katero trdi, da je bila od nje pridobljena na zvijačen način, pa med

    dedinjama ni soglasja o tem, lahko njeno razveljavitev doseže le po

    splošnih predpisih obligacijskega prava z ustrezno tožbo. Ker

    pritožnica pravnomočne odločbe o tem, da je bila dedna izjava od nje

    pridobljena z zvijačo, ni predložila, njenih trditev o tem tudi ni

    mogoče upoštevati.

     
  • 72.
    VSL sklep II Cpg 537/2005
    22.6.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSL05580
    ZIZ člen 42, 42. ZPP člen 116, 116.
    razveljavitev potrdila o izvršljivosti - vrnitev v prejšnje stanje
    Predpostavka za odločanje o zahtevi za vrnitev v prejšnje stanje je

    opravičljiva zamuda pravnega dejanja, ki se je pripetila stranki

    (primerjaj 1. odstavek 116. člena ZPP, v zvezi s 15. členom ZIZ). Iz

    tega po prepričanju sodišča druge stopnje logično izhaja, da napak,

    za katere stranka trdi, da jih je zagrešilo prvostopenjsko sodišče,

    ne more uveljavljati kot podlago za vrnitev v prejšnje stanje. S tem,

    ko dolžnik navaja, da sklep o izvršbi ni bil pravilno vročen, namreč

    zatrjuje, da ni bil v zamudi. Zato je sodišče prve stopnje ravnalo

    pravilno, ko je njegovo vlogo obravnavalo kot predlog za

    razveljavitev potrdila o izvršljivosti sklepa o izvršbi.

     
  • 73.
    VSL sodba II Cp 1449/2004
    22.6.2005
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL50031
    ZOR člen 173, 177/3, 200, 200/1, 203, 173, 177/3, 200, 200/1, 203.
    odškodnina - objektivna odgovornost - negmotna škoda - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti
    Spuščanje po vrvi iz helikopterja, ki lebdi na višini 25 m, je

    nevarna dejavnost. V ravnanju tožnice (policistke specialke), ki je

    vrv potem, ko je bila bolečina v roki zaradi hitrega spuščanja

    prehuda, hkrati pa je bila pod vplivom močnega strahu zaradi nevarne

    situacije, izpustila (namesto, da bi jo prijela še z drugo roko),

    pritožbeno sodišče ne vidi soprispevka tožnice k nastali škodi.

    Pravična odmera odškodnine 38-letni tožnici za pretrpljene in bodoče

    duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti zaradi

    fizičnih posledic nezgode (posledice pretresa možganov, delna

    ohromelost po desni strani, lažja zavrtost vratne hrbtenice in prsne

    hrbtenice) in hudih psihičnih posledic (porušenje psihičnih

    kompenzacijskih mehanizov), zaradi katerih je pri tožnici podano

    trajno zmanjšanje življenjske aktivnosti za 50 %, znaša 10,500.000,00

    SIT.

     
  • 74.
    VSL sodba II Cp 2677/2005
    22.6.2005
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL50268
    ZOR člen 200, 200. OZ člen 179, 179.
    nepremoženjska škoda - strah - pravno priznana škoda
    Sodišče je ugotovilo, je tožnik utrpel strah, ki je porušil njegovo

    duševno ravnotežje za dalj časa glede na to, da je obstajala možnost,

    da bo zaradi mokrega mostu in nasproti prečno drsečega vozila, tožnik

    skupaj z družino padel v reko. Gre nedvomno za okoliščine, ki tudi

    objektivno utemeljujejo nastanek strahu pri tožniku in ki so

    povzročile tudi dalj časa trajajoče porušenje psihičnega ravnovesja.

    Strah je čustvo, ki se sproži pod vplivom zunanjih okoliščin in

    pomeni izraz človekove negotovosti pred neznanim. Zato tudi ni

    pomembno, kakšna je bila v konkretnem primeru hitrost vozil kot tudi

    ne ali se je na koncu tožnikovo vozilo vendarle le dotaknilo ograje

    in ni zgrmelo v reko. Bistveno je, da je tožnik ob nastanku v naprej

    nedvomno nepričakovane situacije in hipnem nenadzorovanem premikanju

    vozila proti robu mostu oziroma mostni ograji pomislil, da bo vozilo

    zgrmelo v reko in v zvezi s tem nedvomno čutil hud strah zaradi

    možnosti nastanka najhujšega izzida trčenja v konkretnem primeru, kot

    izhaja iz njegovih izpovedb, povzetih v izpodbijani sodbi.

     
  • 75.
    VSL sodba in sklep I Cp 865/2004
    22.6.2005
    OBLIGACIJSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
    VSL50585
    URS člen 15, 35, 36, 36/1, 36/2, 125, 153, 15, 35, 36, 36/1, 36/2, 125, 153. OZ člen 179, 179/1, 179, 179/1.
    varstvo pravic zasebnosti in osebnostnih pravic - kršitev nedotakljivosti stanovanja - povzročitev škode - denarna odškodnina - duševne bolečine - človekove pravice in temeljne svoboščine
    S tem, ko je toženec kot lastnik stanovanja s svojimi prijatelji

    vstopil v stanovanje, v katerem sta stanovala tožnika, in se tam

    občasno nahajal tudi sam, v stanovanju pa je začasno nastanil svoje

    prijatelje, vse to pa brez sodne odločbe in proti volji tožnikov, je

    nedovoljeno posegel v zasebnost tožnikov in kršil njuno ustavno

    pravico do nedotakljivosti stanovanja.

    Tudi s tem, ko se je toženec skupaj s svojim prijateljem dvakrat

    slekel pred tožnico do golega, vanjo rinil in jo spraševal, ali je

    potrebna, je ravnal protipravno, saj je z opisanim ravnanjem napadel

    tožničino dostojanstvo.

     
  • 76.
    VSL sodba in sklep II Cp 2131/2004
    22.6.2005
    stvarno pravo
    VSL50933
    ZTLR člen 43, 43.
    ukinitev služnosti
    Ker so vsi solastniki služnega zemljišča v sporu zaradi ukinitve

    služnosti nujni sosporniki, eden izmed solastnikov služnega zemljišča

    pa v pravdi ni tožen, ni tožena prava stranka in zaradi zgrešene

    pasivne legitimacije tožbeni zahtevek na uknitev služnosti

    neutemeljen.

    V pravdi zaradi ugotovitve obstoja služnostne pravice pa lastniki

    gospodujočega zemljišča na aktivni strani niso nujni sosporniki (43.

    čl. ZTLR).

     
  • 77.
    VSL sodba I Cp 1736/2005
    22.6.2005
    obligacijsko pravo
    VSL50385
    ZOR člen 919, 919.
    nezgodno zavarovanje - devizna klavzula
    Z določbama 1. in 2. odst. 919. člena ZOR je določen izpolnitveni rok

    zavarovalnici. Če ta ne plača odškodnine ali pogodbeno dogovorjene

    zavarovalnine v 14-ih dneh od izpolnitve predpostavk iz 1. oziroma 2.

    odst. 919. člena ZOR, pride zavarovalnica v dolžniško zamudo (324.

    člen ZOR). Obveznost zavarovalnice pri nezgodnem zavarovanju namreč

    nastane, če nastopi zavarovalni primer in če upravičenec z obvestilom

    o njem zahteva zavarovalnino. Zato je potrebno v takšnih primerih

    presoditi, ali je upravičenec do izplačila zavarovalnine ob obvestilu

    o zavarovalnem primeru predložil zavarovalnici vse potrebne dokaze,

    na podlagi katerih mora zavarovalnica kot dober strokovnjak v smislu

    2. odst. 18. člena ZOR ugotoviti obstoj in znesek svoje obveznosti.

    Dokazno breme o obstoju okoliščin iz 2. odst. 919. člena, zaradi

    katerih naj ne bi bila zavarovalnica v zamudi s svojo izpolnitvijo,

    je na njeni strani.

     
  • 78.
    VSL sodba II Cp 898/2004
    22.6.2005
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL50021
    ZOR člen 173, 174, 177, 177/1, 177/3, 173, 174, 177, 177/1, 177/3.
    odgovornost za škodo od nevarne stvari - oprostitev odgovornosti - avtomobilist - pešec
    Da v naselju, v neposredni bližini gostinskega lokala s parkiriščem

    in parkiranimi avtomobili, avtobusnega postajališča, stavbe krajevne

    skupnosti, sredi dneva, pešec prečka cestišče, ni nekaj neobičajnega,

    izrednega in kot takšnega nepričakovanega. Zavarovancu tožene stranke

    sicer ni mogoče očitati krivde za nesrečo in tudi ne tega, da bi se

    posledicam tožnikovega dejanja moral izogniti, vendar pa

    oškodovančevo dejanje ni bilo nepričakovano, zato tudi ni oprostitve

    odgovornosti.

     
  • 79.
    VSL sklep II Cp 2362/2005
    22.6.2005
    DEDNO PRAVO
    VSL50018
    ZD člen 46, 58, 173, 173/3, 174, 174/1, 210, 210/2, 213, 213/1, 46, 58, 173, 173/3, 174, 174/1, 210, 210/2, 213, 213/1.
    prekinitev zapuščinskega postopka - napotitev na pravdo - spor o dejstvih - vračunanje daril - prepozna pritožba
    Kadar med dediči obstaja spor o dejstvih, od katerih je odvisna

    velikost nujnega deleža, zlasti vračunanje daril v dedni delež,

    zapuščinsko sodišče spornih dejstev ne more ugotavljati ali

    razčiščevati samo, temveč mora v skladu s 3. točko 2. odstavka 210.

    člena Zakona o dedovanju postopek prekiniti in stranki napotiti na

    pravdo.

     
  • 80.
    VSL sklep III Cp 1105/2005
    22.6.2005
    OBLIGACIJSKO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
    VSL49752
    ZIZ člen 38, 38/1, 38/8, 38, 38/1, 38/8. OZ člen 378, 378/1, 378, 378/1.
    izvršilni stroški - tek zamudnih obresti
    Zakonske zamudne obresti od izvršilnih stroškov tečejo od dneva

    izdaje sklepa o njihovi odmeri do plačila in ne od dne, ko je upnik

    plačal izvršiteljev račun oziroma od dneva izstavitve tega računa.

     
  • <<
  • <
  • 4
  • od 14
  • >
  • >>