61.

VSL sodba II Cp 898/2004

22.6.2005

ODŠKODNINSKO PRAVO

VSL50021

ZOR člen 173, 174, 177, 177/1, 177/3, 173, 174, 177, 177/1, 177/3.

odgovornost za škodo od nevarne stvari - oprostitev odgovornosti - avtomobilist - pešec

Da v naselju, v neposredni bližini gostinskega lokala s parkiriščem

in parkiranimi avtomobili, avtobusnega postajališča, stavbe krajevne

skupnosti, sredi dneva, pešec prečka cestišče, ni nekaj neobičajnega,

izrednega in kot takšnega nepričakovanega. Zavarovancu tožene stranke

sicer ni mogoče očitati krivde za nesrečo in tudi ne tega, da bi se

posledicam tožnikovega dejanja moral izogniti, vendar pa

oškodovančevo dejanje ni bilo nepričakovano, zato tudi ni oprostitve

odgovornosti.

 

63.

VSL sklep III Cp 2789/2005

22.6.2005

STEČAJNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO

VSL49745

ZPPSL člen 111, 111/1, 143, 143/4, 111, 111/1, 143, 143/4.

prekinitev izvršilnega postopka - stečaj glavnega dolžnika - ločitvena pravica

Po določbi 1. odst. 111. člena ZPPSL od dneva začetka stečajnega

postopka ni mogoče dovoliti zoper dolžnika ukrepov zavarovanja niti

prisilne izvršbe za poplačilo terjatve, glede katerih obstaja

izvršilni naslov ali verodostojna listina. Sodišče prve stopnje je to

določbo pravilno uporabilo, ko je zavrnilo upnikov predlog za

nadaljevanje postopka zavarovanja terjatve zoper pravna naslednika

prvotnega dolžnika. Upnik se neutemeljeno sklicuje na ločitveno

pravico in zastavno pravico. Upoštevaje specialne določbe ZPPSL lahko

le še stečajni senat odloča tudi v zvezi s terjatvami zavarovanja z

ločitveno pravico oziroma v zvezi s samimi ločitvenimi pravicami, če

upnik pravočasno prijavi zavarovano terjatev oziroma ločitveno

pravico v stečajnem postopku.

 

65.

VSL sklep I Cp 1162/04

22.6.2005

civilno procesno pravo

VSL51165

ZPP člen 12, 140, 141, 142, 283, 285, 286, 286/1, 302/2, 12, 140, 141, 142, 283, 285, 286, 286/1, 302/2.

vročanje

Preklic ali odpoved pooblastila začne v razmerju do sodišča

učinkovati s trenutkom, ko je sodišče z njim seznanjeno, ne pa tedaj,

ko pooblastilo preneha učinkovati v notranjem razmerju med

pooblastiteljem in pooblaščencem. Dokler preklic ali odpoved

pooblastila sodišču nista naznanjena, mora sodišče v skladu s posebno

določbo 137. člena ZPP vsa sodna pisanja vročati pooblaščencu.

 

67.

VSL sklep II Cp 1596/2004

22.6.2005

stanovanjsko pravo

VSL50935

SZ člen 31, 31/1, 31/3, 33/2, 31, 31/1, 31/3, 33/2.

vzdrževanje televizijskega kabelskega sistema

V konkretnem primeru so pravno odločilne naslednje okoliščine:

- ali gre pri napeljavi kabelskega sistema za redno upravljanje, za

katerega je potrebna le večina sostanovalcev, ali za izredno

upravljanje, zaradi česar je potrebno soglasje vseh solastnikov

(31. člen Stanovanjskega zakona-SZ, Ur. l. RS, št. 18/91 s

spremembami); nadalje, ali gre za skupno napravo, ki sicer služi

le posameznim stanovanjem, tako da bremenijo stroški upravljanja

zgolj lastnike teh stanovanj (drugi odstavek 33. člena SZ);

- ali je toženec dal soglasje k napeljavi kabelskega sistema in ali

kabelski sistem, če ni dal soglasja, kljub temu uporablja (kot to

zatrjuje tožeča stranka);

- ali je tožeča stranka založila stroške vzdrževanja iz svojih

lastnih sredstev (le v tem primeru je tožeča stranka kot upravnik

aktivno legitimirana; 29. člen SZ).

 

69.

VSL sklep IV Cp 2783/2005

22.6.2005

DRUŽINSKO PRAVO

VSL51312

ZZZDR člen 106, 106. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 339, 339/2, 339/2-14.

določitev preživnine

Ker je sodišče prve stopnje v izreku določilo, da preživnina

prične teči od trenutka, ko se bo v prihodnosti mati

odselila od očeta, je s tem izrek nerazumljiv, saj trenutek

zapadlosti denarnega zahtevka ni znan in ni mogoče opraviti

valorizacije preživnine pri centru za socialno delo. Če so

stiki sporni, naj sodišče prve stopnje tudi v mejah 106. čl.

ZZZDR določi, kako bo potekal prevoz dve leti starega otroka

od matere k očetu in nazaj.

 

71.

VSL sodba in sklep II Cp 2131/2004

22.6.2005

stvarno pravo

VSL50933

ZTLR člen 43, 43.

ukinitev služnosti

Ker so vsi solastniki služnega zemljišča v sporu zaradi ukinitve

služnosti nujni sosporniki, eden izmed solastnikov služnega zemljišča

pa v pravdi ni tožen, ni tožena prava stranka in zaradi zgrešene

pasivne legitimacije tožbeni zahtevek na uknitev služnosti

neutemeljen.

V pravdi zaradi ugotovitve obstoja služnostne pravice pa lastniki

gospodujočega zemljišča na aktivni strani niso nujni sosporniki (43.

čl. ZTLR).

 

73.

VSL sklep III Cp 558/2005

22.6.2005

IZVRŠILNO PRAVO

VSL49747

ZIZ člen 76, 76.

ustavitev izvršbe - izpolnitev obveznosti

Pritoženo sodišče še opozarja na uveljavljeno stališče sodne prakse,

po katerem mora izvršilno sodišče obvestilo banke, da je upnika v

celoti poplačala v skladu s sklepom o izvršbi, poslati upniku. Če ta

ne odgovori, se šteje, da je v celoti poplačan in v tem primeru izda

sodišče sklep o ustavitvi. V primeru, da upnik odgovori, da ni v

celoti poplačan, pa bo na njem dolžnost, da to z ustreznim obračunom

dokaže.

 

75.

VSL sodba in sklep I Cp 2200/04

22.6.2005

obligacijsko pravo - denacionalizacija

VSL51127

ZDEN člen 33, 33/2, 88, 88/2, 33, 33/2, 88, 88/2.

ničnost pravnega posla - dolžnost vrnitve

Sodna poravnava, sklenjena glede premoženja, ki je predmet vrnitve,

je nična. Razpolaganje pomeni tudi ustanovitev realnega bremena in

služnosti. Glede oživitve služnosti upravičenec ne more zahtevati

denacionalizacije.

 

77.

VSL sklep III Cp 2154/2005

22.6.2005

IZVRŠILNO PRAVO

VSL49754

ZIZ člen 34, 34/3, 38, 38/5, 38/6, 88, 34, 34/3, 38, 38/5, 38/6, 88.

izvršba na premičnine - ustavitev izvršbe

V primeru, ko sodišče izvršbo na premičnine ustavi, ker se pri

rubežu niso našle stvari, ki so lahko predmet izvršbe, ni ovire, da

upnik v izvršilnem postopku, ki sicer še teče z drugimi izvršilnimi

sredstvi oziroma predmeti izvršbe, predlaga nadaljevanje izvršbe

ponovno z rubežem premičnin.

 

79.

VSL sodba II Cp 2677/2005

22.6.2005

ODŠKODNINSKO PRAVO

VSL50268

ZOR člen 200, 200. OZ člen 179, 179.

nepremoženjska škoda - strah - pravno priznana škoda

Sodišče je ugotovilo, je tožnik utrpel strah, ki je porušil njegovo

duševno ravnotežje za dalj časa glede na to, da je obstajala možnost,

da bo zaradi mokrega mostu in nasproti prečno drsečega vozila, tožnik

skupaj z družino padel v reko. Gre nedvomno za okoliščine, ki tudi

objektivno utemeljujejo nastanek strahu pri tožniku in ki so

povzročile tudi dalj časa trajajoče porušenje psihičnega ravnovesja.

Strah je čustvo, ki se sproži pod vplivom zunanjih okoliščin in

pomeni izraz človekove negotovosti pred neznanim. Zato tudi ni

pomembno, kakšna je bila v konkretnem primeru hitrost vozil kot tudi

ne ali se je na koncu tožnikovo vozilo vendarle le dotaknilo ograje

in ni zgrmelo v reko. Bistveno je, da je tožnik ob nastanku v naprej

nedvomno nepričakovane situacije in hipnem nenadzorovanem premikanju

vozila proti robu mostu oziroma mostni ograji pomislil, da bo vozilo

zgrmelo v reko in v zvezi s tem nedvomno čutil hud strah zaradi

možnosti nastanka najhujšega izzida trčenja v konkretnem primeru, kot

izhaja iz njegovih izpovedb, povzetih v izpodbijani sodbi.