121.

VSL sodba I Cpg 1346/2003

15.6.2005

obligacijsko pravo

VSL07426

ZOR člen 897, 1065, 897, 1065.

zavarovalna pogodba - kredit- potrošniški kredit - namenski kredit - nenamenski kredit

Pritrditi je sicer pritožniku, da je "potrošniški kredit" širok termin in da je pod tem možno razumeti marsikaj. Kljub temu pa je potrošniški kredit v skladu z določbo 5. člena Pravilnika lahko namenski ali nenamenski (gotovinski).

 

123.

VSL sodba I Cp 919/2004

15.6.2005

pravo vrednostnih papirjev

VSL50599

ZOR člen 256, 256/2, 1009, 256, 256/2, 1009.

vrednostni papirji - lastna menica - ugovor - poroštvo - aval

Dokler sta menični upnik in dolžnik tudi stranki iz temeljnega

razmerja, lahko menični dolžnik zoper meničnega upnika uveljavlja vse

ugovore iz razmerja, ki je podlaga za izdajo menice. Načelo

abstraktnosti menične zaveze v tem razmerju ne velja.

 

125.

VSL sodba in sklep I Cp 2114/2004

15.6.2005

DEDNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO

VSL50346

ZZZDR člen 12, 12/1, 12, 12/1. ZD člen 10, 10/2, 10, 10/2. ZPP člen 155, 155/1, 155, 155/1.

izvenzakonska zveza - dedovanje - stroški pravdnega postopka - zastopanje

1. Premoženjska razmerja med domnevnima izvenzakonskima partnerjema

je le ena izmed okoliščin, ki jo je sodišče prve stopnje ugotavljalo,

v povezavi tudi z ostalimi okoliščinami. Pritrditi je sicer pritožbi,

da imajo tudi nekateri zakonci takšen premoženjski režim, da pretežno

ločeno razpolagajo z denarnimi sredstvi. Vendar pa je sodišče prve

stopnje ugotovilo, da sta tožnica in zapustnik popolnoma ločeno

razpolagala s svojimi denarnimi sredstvi, razen posameznih odstopanj,

ko je zapustnik tožnici prispeval svoj delež za hrano, pijačo,

določene tekoče stroške ter gospodinjska opravila tožnice, kar pa je

po oceni pritožbenega sodišča značilno za vsako življenjsko skupnost,

ki ne predstavlja izvenzakonske skupnosti (npr. študentski kolegi).

2. V primeru, kadar stranka pooblasti odvetnika, ki ima pisarno v

kraju njenega prebivališča, je treba stroške zastopanja izven sedeža

odvetnika, oceniti kot potrebne, ne glede na kraj sojenja (po obvezni

razlagi Odvetniške tarife-OT upravnega odbora Odvetniške zbornice

Slovenije z dne 1.2.2000; 22. člen OT, prvi odstavek 155. člena ZPP).

Ni namreč mogoče zahtevati od stranke, da si najame odvetnika izven

kraja svojega stalnega prebivališča.

 

127.

VSL sodba in sklep I Cp 1368/04

15.6.2005

civilno procesno pravo

VSL51150

ZPP člen 154, 154/2, 154, 154/2.

pravdni stroški - uspeh v pravdi - povrnitev stroškov

Pobotnega ugovora pri ugotavljanju deleža pravdnega uspeha ni mogoče

obravnavati kot nasprotno tožbo.

 

129.

VSL sklep I Cp 2206/2004

15.6.2005

DEDNO PRAVO

VSL50350

ZD člen 25, 28, 40, 41, 46, 210, 212, 25, 28, 40, 41, 46, 210, 212.

oporočno dedovanje - napotitev na pravdo

Ker zapustnik v oporoki ni določil, naj se darila vračunajo v dedne

deleže dedičev, do (zahtevanega) vračunanja daril v obravnavanem

primeru (ker gre za oporočno dedovanje) ne more priti. Darila

sodedinjam bi se kvečjemu lahko upoštevala, če bi prišlo do

prikrajšanja pritožničinega nujnega deleža. Vendar pritožnica ni

zahtevala vrnitve daril zaradi prikrajšanja nujnega deleža (40. in

41. člen ZD), temveč vračunaje daril (46. člen ZD), do katerega ni

upravičena. Pa tudi v primeru, če bi pritožnica zahtevala nujni delež

oziroma vrnitev daril zaradi prikrajšanja nujnega deleža, bi bilo

treba vrednost daril (četudi bi bila ta sporna) ugotoviti (na način

določen v 30. členu ZD) v zapuščinskem in ne v pravdnem postopku.

Ugotovitev vrednosti daril namreč ni prejudicialno vprašanje, zaradi

katerega bi bila potrebna napotitev na pravdo.

 

131.

VSL sklep in sodba I Cp 1644/2004

15.6.2005

DRUŽINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO

VSL50380

ZZZDR člen 51, 51/2, 51, 51/2. ZPP člen 185, 185.

sprememba tožbe - skupno premoženje

V obravnavanem primeru je sodišče zavrnilo predlog za spremembo

tožbe, preden je o tem tožena stranka podala svojo izjavo volje. S

tem je preseglo svoja procesna pooblastila oziroma kršilo določbo

185. člena ZPP.

Prejšnje stanje v zemljiški knjigi bi moral tožnik doseči z zahtevkom

na izbris vknjižbe oziroma tako, da bi s tožbo za ugotovitev

neveljavnosti darilne pogodbe hkrati zahteval še izbris vknjižbe

povezane s tem pravnim poslom. Izbris torej ne bi bil odvisen od

izpolnitvenega ravnanja drugo in tretjetoženke, zato tudi ne bi

prišel v poštev dajatveni zahtevek na izstavitev zemljiškoknjižne

listine.

Z ugotovitvijo neveljavnosti pravnega naslova za vknjižbo je postala

neveljavna tudi vkjižba sama. Res da sta drugo in tretjetoženka še

vedno vpisani v zemljiški knjigi, vendar pa bi ta okoliščina lahko

imela učinek, zaradi načela zaupanja v zemljiško knjigo (8. člen

Zakona o zemljiški knjigi), le proti dobrovernim tretjim. Ti bi se

lahko sklicevali na domnevo, da je lastnik tisti, ki je vpisan v

zemljiško knjigo. Ne more pa imeti učinka proti strankam tega

postopka.

 

133.

VSL sklep II Cp 1340/2004

15.6.2005

stanovanjsko pravo - civilno procesno pravo

VSL50265

SZ člen 42, 48, 42, 48. ZPP člen 8, 8.

načelo kontradiktornosti

Po 42. členu SZ mora lastnik stanovanja najemniku izročiti stanovanje

kot predmet najema po najemni pogodbi v stanju, ki najemniku

stanovanja omogoča normalno uporabo stanovanja, skladno z veljavnimi

normativi in standardi (prva alinea 42. člena SZ). Hkrati je lastniku

naloženo, da stanovanje vzdržuje v stanju, ki zagotavlja najemniku

normalno uporabo stanovanja ter skupnih prostorov, delov, objektov in

naprav stanovanjske hiše (druga alinea 42. člena SZ).

Sodišče je kršilo svojo obveznost, da vse navedbe stranke vzame na

znanje, pretehta njihovo relevantnost ter da se do tistih navedb, ki

so za odločitev bistvenega pomena, v obrazložitvi sodbe tudi

opredeli.

 

135.

VSL sodba I Cp 2042/2004

15.6.2005

stvarno pravo

VSL50072

ZTLR člen 15, 21, 15, 21.

pridobitev lastninske pravice

Tožnik je svoj večji solastniški delež na nepremičnini utemeljeval z

vlaganji v nepremičnino, ki so bila opravljena v soglasju s toženko,

in ki naj bi po njegovem mnenju privedla do spremembe solastniških

deležev. Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da samo

vlaganja, četudi opravljena s soglasjem drugega solastnika, ne morejo

spreminjati stvarnopravnih razmerij med solastnikoma. Soglasij

toženke namreč ni mogoče šteti za soglasje o spremembi solastniških

deležev, temveč tako, kot so bila ta dana: kot soglasja solastnika za

potrebe upravnih postopkov za pridobitev ustreznih dovoljenj za

gradnjo in kot soglasja solastnika, potrebna za upravljanje solastne

stvari (15. člen ZTLR).

 

137.

VSL sklep I Cp 1864/2004

15.6.2005

obligacijsko pravo

VSL50594

ZPP člen 2, 2/1, 2, 2/1. SPZ člen 37, 37/1, 256, 256/1, 271, 271/2, 37, 37/1, 256, 256/1, 271, 271/2.

vezanost na tožbeni zahtevek - stavbna pravica - lastninska pravica - vrednost spornega predmeta

Ker zahtevek na izstavitev zemljiškoknjižne listine za vpis stavbne

pravice ni vsebovan v zahtevku na izstavitev zemljiškoknjižne listine

za vpis lastninske pravice, tožeča stranka pa zahtevka na izstavitev

zemljiškoknjižne listine za vpis stavbne pravice ni postavila, je

sodišče odločalo izven meja tožbenega zahtevka, kar predstavlja

absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka (3. odstavek

350. člena ZPP).

 

139.

VSL sklep III Cp 2260/2005

15.6.2005

IZVRŠILNO PRAVO - PRAVO DRUŽB

VSL48543

ZIZ člen 53, 53/2, 55, 55/1, 55/1-12, 53, 53/2, 55, 55/1, 55/1-12.

izbris iz sodnega registra - izvršba proti družbeniku - odgovornost družbenika za dolg družbe - obrazložitev ugovora

Ugovorno trditev o svojem položaju pasivnega družbenika mora dolžnik

konkretizirati, sicer je ugovor neobrazložen.