• Najdi
  • <<
  • <
  • 8
  • od 14
  • >
  • >>
  • 141.
    VSL sklep in sodba I Cp 1644/2004
    15.6.2005
    DRUŽINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL50380
    ZZZDR člen 51, 51/2, 51, 51/2. ZPP člen 185, 185.
    sprememba tožbe - skupno premoženje
    V obravnavanem primeru je sodišče zavrnilo predlog za spremembo

    tožbe, preden je o tem tožena stranka podala svojo izjavo volje. S

    tem je preseglo svoja procesna pooblastila oziroma kršilo določbo

    185. člena ZPP.

    Prejšnje stanje v zemljiški knjigi bi moral tožnik doseči z zahtevkom

    na izbris vknjižbe oziroma tako, da bi s tožbo za ugotovitev

    neveljavnosti darilne pogodbe hkrati zahteval še izbris vknjižbe

    povezane s tem pravnim poslom. Izbris torej ne bi bil odvisen od

    izpolnitvenega ravnanja drugo in tretjetoženke, zato tudi ne bi

    prišel v poštev dajatveni zahtevek na izstavitev zemljiškoknjižne

    listine.

    Z ugotovitvijo neveljavnosti pravnega naslova za vknjižbo je postala

    neveljavna tudi vkjižba sama. Res da sta drugo in tretjetoženka še

    vedno vpisani v zemljiški knjigi, vendar pa bi ta okoliščina lahko

    imela učinek, zaradi načela zaupanja v zemljiško knjigo (8. člen

    Zakona o zemljiški knjigi), le proti dobrovernim tretjim. Ti bi se

    lahko sklicevali na domnevo, da je lastnik tisti, ki je vpisan v

    zemljiško knjigo. Ne more pa imeti učinka proti strankam tega

    postopka.

     
  • 142.
    VSL sodba I Cpg 314/2005
    15.6.2005
    obligacijsko pravo
    VSL05291
    ZOR člen 299, 300, 299, 300.
    subrogacija
    Da pa bi se tožeča stranka lahko sklicevala na pogodbeno subrogacijo,

    bi morala dokazati, da sklenjena pogodba (A6) zaobsega tudi

    zavarovanje terjatve, ki izhaja iz kreditne pogodbe, ki jo je kot

    kreditojemalec sklenila tudi tožena stranka dne 22.10.1992 (A3).

    Same določbe pogodbe o zavarovanju (A6), ki kot predmet pogodbe

    opredeljuje zavarovanje potrošniških kreditov (1.člen, upoštevaje

    aneksa št.1/92 - A7 in 1/91 - A8) takšnih trditev (v smislu

    1.odst.99.čl. ZOR) ne podpirajo, saj kažejo zgolj na določen segment

    kreditnih pogodb, kot predmeta zavarovanja. Sodišče prve stopnje pa

    je takšen pomen zavarovalni pogodbi (A6) pripisalo s sklicevanjem na

    2.odst. 99.čl. ZOR, v okviru česar bi tožeča stranka morala

    zatrjevati in dokazati takšen namen pogodbenih strank ob sklenitvi

    pogodbe. Tožeča stranka se je ob zatrjevanju takšne razlage

    zavarovalne pogodbe (tč. IV. pripravljalne vloge z dne 9.12. 2002)

    sklicevala zgolj na listinske dokaze. Ugotavljanje prave volje

    pogodbenih strank kot podlage za razlago pogodbe pa predstavlja

    dejansko podlago odločitve sodišča prve stopnje, do katere je prišlo

    na podlagi dokazne ocene listinskih dokazov, ki jih je predložila

    tožeča stranka. S takšnimi dejanskimi ugotovitvami pa se pritožbeno

    sodišče ne strinja.

     
  • 143.
    VSL sodba I Cp 1617/2004
    15.6.2005
    obligacijsko pravo
    VSL50342
    ZOR člen 361, 361/1, 361, 361/1.
    zastaranje
    Tožeča stranka ni pridobila pravice terjati izpolnitev terjatve takoj

    po zaključku del na objektu tožene stranke. Takšno stališče je

    materialnopravno zmotno. V obravnavanem primeru bi zastaranje lahko

    začelo teči šele po sestavi ustreznega končnega obračuna vseh

    opravljenih del. V takšnem primeru bi začelo zastaranje teči od

    zapadlosti takšnega obračuna, vendar le pod nadaljnjim pogojem, da je

    končni obračun izdan v primernem roku od dneva, ko so bila dela

    končana in v katerem je bilo mogoče takšen obračun sestaviti. Če pa

    končni obračun v tem roku ni izdan, pa začne zastaranje teči že po

    izteku primernega roka.

     
  • 144.
    VSL sodba in sklep II Cp 1212/2005
    15.6.2005
    stvarno pravo
    VSL50035
    SPZ člen 99, 99.
    varstvo lastninske pravice - negatorna tožba - mejni spor
    V pravdnem postopku se sporna meja ne ureja oziroma ne določa, temveč

    se jo le ugotavlja zaradi identifikacije spornih delov zemljišč

    oziroma meja med parcelami, ki so pomembne za presojo tožbenih

    zahtevkov.

     
  • 145.
    VSL sklep II Cp 1648/2004
    15.6.2005
    civilno procesno pravo
    VSL50215
    ZPP člen 339, 339/2, 339, 339/2.
    tožbeni zahtevek
    Izrek sodbe, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki izstaviti

    listino, na podlagi katere se bo tožeča stranka vknjižila kot

    lastnica dela nepremičnin parc. št. 597/399 k.o. K. v izmeri 152 m2,

    ker bo sicer tako listino nadomestila ta sodba, in da se, kar zahteva

    tožeča stranka več, zavrne, je nedolčen in neizvršljiv. Podana je

    bistvena kršitev določil postopka po 2. odstavku 339. člena ZPP.

     
  • 146.
    VSL sodba I Cpg 329/2004
    14.6.2005
    STEČAJNO PRAVO
    VSL05642
    ZPPSL člen 104, 104/2, 104, 104/2.
    stečajna masa tožene stranke - ločitvena pravica
    V stečajno maso dolžnika, ki je pravna oseba, gre vse premoženje, ki

    ga ima dolžnik ob začetku stečajnega postopka (2. odst. 104. člena

    ZPPSL). Pogodbe o prodaji spornih nepremičnin so bile veljavno

    sklenjene pred začetkom stečajnega postopka. S tem je prvotožena

    stranka (stečajni dolžnik) pridobila obligacijskopravni zahtevek do

    kupcev, in sicer za plačilo kupnine. V njenem premoženju se je to

    najprej izrazilo kot terjatve do kupcev, pozneje pa kot denarna

    sredstva. Zato so ob začetku stečajnega postopka tako terjatve kot

    tudi denarna sredstva postali del stečajne mase. Glede na takšno

    stanje stvari pa ni mogoče šteti, da bi poleg denarnih sredstev od

    kupnin in terjatev iz naslova kupnin šle v stečajno maso tudi prodane

    nepremičnine, pa čeprav kupci s samo sklenitvijo pogodb še niso

    postali lastniki nepremičnin.

     
  • 147.
    VSK sklep I Cp 775/2004
    14.6.2005
    sodne takse
    VSK01231
    ZST člen 14, 14.
    zamuda roka - predlog - nastanek taksne obveznosti
    Tožnik predloga za obročno plačilo sodnih taks ni vložil pravočasno, to je skladno z določbo 14.čl. Zakona o sodnih taksah.

     
  • 148.
    VSK sodba I Cp 288/2004
    14.6.2005
    obligacijsko pravo
    VSK01064
    ZOR člen 606, 606/3, 606, 606/3.
    pogodba o delu - samovolja
    Sodišče je ugotovilo, da tožeča stranka toženke potem, ko je prevzela vozila na popravilo, ni obvestila o tem, da bi bilo potrebno zamenjati dve pnevmatiki, da zato menjava sporne pnevmatike ni bila predmet pogodbe o delu in da se je dogovor nanašal zgolj na popravila, obsežena v cenilnem zapisniku zavarovalnice.

    Na podlagi 3. odst. 606. čl. ZOR mora prevzemnik posla vselej opozoriti naročnika na pomanjkljivosti v njegovem naročilu ter na druge okoliščine, za katere je vedel, da bi lahko bile pomembne za naročeno delo. Ker tožeča stranka tako ni ravnala in je gumo zamenjala samovoljno, do plačila ni upravičena.

     
  • 149.
    VSC sodba Kp 163/2005
    14.6.2005
    kazensko materialno pravo
    VSC01116
    KZ člen 48, 48/1, 48, 48/1.
    pritožbeni postopek
    Če sodišče 2. stopnje potrdi sodbo sodišča 1. stopnje, s katero je bila izrečena nepogojna kazen zapora, je dolžno po uradni dolžnosti izreči enotno kazen, kakor je to določeno v 1. odst. 48. čl. KZ.

    Ker pa je ugotovljeno, da je postopek neprave obnove kazenskega postopka v teku pred drugim sodiščem, v katerem naj bi se združila kazen tudi po sodbi, ki ni bila pribavljena in tudi ni vpisana v kazenski evidenci, bi lahko prišlo do dvakratnega upoštevanja iste kazni. Zato je treba združitev kazni prepustiti nepravi obnovi, v kateri je mogoče upoštevati prav vse pravnomočno izrečene kazni.

     
  • 150.
    VSL sodba I Cpg 284/2003
    14.6.2005
    civilno procesno pravo
    VSL06249
    ZPP člen 7, 8, 285, 286, 7, 8, 285, 286.
    dokazna ocena
    Z dokazovanjem se preizkušajo samo dejstva, ki so jih stranke

    zatrjevale. Sodišče svojih zaključkov ne more opreti na dejstva, ki

    jih stranke niso zatrjevale, je pa za njih zvedelo pri izvedbi

    posameznih dokazov. Če se zdi sodišču tako dejstvo pravno pomembno,

    ga mora stranka predložiti in zahtevati, da se o njem izjavita.

     
  • 151.
    VSK sklep I Cp 141/2004
    14.6.2005
    civilno procesno pravo
    VSK01179
    ZPP člen 318, 318/1-3, 339, 339/2-14, 318, 318/1-3, 339, 339/2-14.
    zamudna sodba - sklepčnost tožbe - razlogi sodbe
    Eden od pogojev za izdajo zamudne sodbe je tudi sklepčnost tožbenega zahtevka, utemeljenost tožbenega zahtevka mora izhajati iz dejstev, ki so navedena v tožbi in glede katerih se šteje, če je toženec pasiven, da priznava njihovo resničnost. Tožeča stranka zahteva plačilo odškodnine za nepremoženjsko škodo. Prvostopenjsko sodišče je le ugotovilo, da je izpolnjen pogoj iz 3. tč. 1. odst. 318. čl. ZPP, torej, da iz dejstev, ki so navedena v tožbi, izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka. Nima pa zamudna sodba razlogov o obstoju tistih dejanskih okoliščin, ki so po presoji sodišča prve stopnje pravno relevantne. Iz obrazložitve izpodbijane sodbe ne izhaja, katera pravno pomembna dejstva iz tožbe je sodišče vzelo kot dejansko podlago za svojo odločitev in tudi ne, na katero pravno normo je odločitev oprlo. Sodbe ni mogoče preizkusiti.

     
  • 152.
    VDS sklep Pdp 812/2005
    13.6.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03222
    ZIZ člen 270, 270/1, 272, 272/1, 270, 270/1, 272, 272/1. ZDR člen 96, 96/1, 96/2, 96, 96/1, 96/2.
    delovno razmerje - začasna odredba - odpoved pogodbe
    Neglede na obrnjeno dokazno breme v individualnih delovnih

    sporih mora v postopku za izdajo začasne odredbe

    predlagatelj dokazati verjetnost terjatve. Tožnica ni

    navedla, zakaj naj bi ji PZ prenehala v nasprotju z

    zakonskimi določbami o prenehanju pogodbe o zaposlitvi

    večjemu številu delavcev, zato verjetnost terjatve ni

    verjetno izkazana.

     
  • 153.
    VDS sodba Pdp 1977/2003
    13.6.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03041
    ZDR člen 75, 75-7, 88, 75, 75-7, 88. ZVrt člen 58, 58/7, 58, 58/7.
    odpoved
    Tožnici je PZ zakonito prenehala na podlagi 2. odstavka 58. člena

    Zakona o vrtcih (saj v zakonskem roku 7 let od uveljavitve zakona ni

    pridobila ustrezne izobrazbe za delovno mesto varuha) in ji bilo

    potrebno PZ odpovedovati še po določilih ZDR o prenehanju PZ. Tožnici

    bi bilo potrebno PZ odpovedati po določbah 88. člena ZDR le, če bi

    ZVrt delavcem brez pridobljene ustrezne izobrazbe delo le

    prepovedoval, konretizacijo te določbe pa prepustil delodajalcu. Tako

    stališče je zavzelo tudi VS RS v zadevi opr. št. VIII Ips 262/2004 z

    dne 23.11.2004.

     
  • 154.
    VSL sklep II Cp 2668/2005
    13.6.2005
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL50030
    ZOR člen 154, 154.
    odškodninska odgovornost
    Organizator jahalne šole odgovarja udeležencu pokala šole krivdno, s

    tem da je odgovornost povečana glede na to, da to predstavlja vir

    pridobivanja dohodka.

     
  • 155.
    VDS sodba Pdp 435/2004
    10.6.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03219
    OZ člen 94, 1050, 94, 1050. ZDR člen 79, 79/1, 79, 79/1.
    razveljavitev pogodbe - izvensodna poravnava
    Pisni sporazum, s katerim stranki razveljavita PZ, mora

    vsebovati določbo o posledicah, ki nastanejo delavcu zaradi

    sporazumne razveljavitve glede uveljavljanja pravic iz

    naslova brezposelnosti (79. člen ZDR). Ker je bil med

    tožnico in toženo stranko v okviru izvensodne poravnave

    sklenjen sporazum o razveljavitvi PZ skladno z citiranim 79.

    členom ZDR, pri sklepanju poravnave pa tožničina volja ni

    bila obremenjena z napako volje, ki bi bila razlog za

    neveljavnost poravnave, je bila pogodba o zaposlitvi

    zakonito razveljavljena.

     
  • 156.
    VDS sklep Pdp 150/2005
    10.6.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03217
    ZPP člen 274, 274/1, 274, 274/1. ZDR člen 204, 204/3, 204, 204/3.
    transformacija delovnega razmerja - zavrženje tožbe
    Ker na potek 30-dnevnega prekluzivnega roka za vložitev

    tožbe iz 3. odstavka 204. člena ZDR ne vpliva, da delavec ni

    prejel pisnega obvestila o dnevu prenehanja pogodbe o

    zaposlitvi, sklenjene za določen čas, saj je takšno

    obvestilo neobvezno, je sodišče njegovo tožbo, vloženo po

    izteku navedega roka, kot prepozno pravilno zavrglo. Tožba

    bi bila pravočasna, če bi bila vložena v roku 30-dni (3.

    odst. 204. člena ZDR) od dneva, ko je tožnik izvedel za

    prenehanje pogodbe o zaposlitvi, sklenjene za določen čas.

     
  • 157.
    VDS sodba Pdp 695/2004
    10.6.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03029
    ZSDU člen 91, 94, 91, 94. ZPIZ-1 člen 102, 103, 104, 105, 105, 104, 103, 102, 102, 103, 104, 105. ZDR člen 4, 8, 8/1, 90, 90/2, 116, 116/1, 4, 8, 8/1, 90, 90/2, 116, 116/1. ZZRZI člen 39, 40, 39, 40.
    pogodba o zaposlitvi - odpoved delovnega razmerja - invalid
    Čeprav se za kadrovsko vprašanje po 94. členu ZSDU šteje tudi

    odločanje o sprejetju ali spremembi sistemizacije delovnih mest,

    glede katere 91. člen ZSDU zahteva obvestilo svetu delavcev in skupno

    posvetovanje, v primeru, če gre le za spremembo števila zaposlenih na

    že sistemiziranem delovnem mestu, sodelovanje sveta delavcev ni

    potrebno. Zato v takem primeru ni mogoče izpodbijati individualne

    odpovedi PZ zaradi kršitve 91. člena ZSDU, sploh pa v primeru

    neusklajenih stališč delodajalec ni vezan na stališče sveta delavcev.

    Sklep kolegija tožene stranke o prenehanju potreb po delu

    skladiščnika odpremeljevalca ne pomeni spremembe

    sistemizacije, ki bi jo tožena stranka skladno z 8. členom

    ZDR morala poslati v mnenje sindikatom.

    Ker v spornem obdobju še nista veljali določbi 39. in 40.

    člena ZZRZI (redna odpoved PZ invalidu in zagotovitev

    drugega ustreznega dela), niti ne določbe od 102. do 105.

    člena ZPIZ - 1 - BPB 1 (odpoved PZ delovnemu invalidu zaradi

    invalidnosti ali poslovnih razlogov), je redna odpoved PZ s

    ponudbo nove pogodbe nezakonita, ker tudi v tem primeru

    veljajo določbe o varstvu invalidov pred odpovedjo iz

    poslovnega razloga po 116. členu ZDR. Tožena stranka tožnici

    kot delovni invalidki II. kategorije ni mogla zakonito

    odpovedati PZ.

     
  • 158.
    VSL sodba I Cpg 293/2004
    9.6.2005
    civilno procesno pravo - obligacijsko pravo
    VSL05545
    ZOR člen 262, 620, 620/1, 620/2, 620/3, 262, 620, 620/1, 620/2, 620/3. ZPP člen 7, 7/1, 212, 7, 7/1, 212.
    povezanost trditev z dokazno ponudbo - pogodba o delu
    Naše civilno procesno pravo ne pozna informativnih dokazov (prim. 1.

    odst. 7. čl. in 212. čl. ZPP). To pomeni, da dokazi služijo

    dokazovanju trditev, na katera stranke opirajo svoje zahtevke ali

    ugovore (1. odst. 7. čl. ZPP), ne morejo pa dokazi nadomeščati

    pomanjkljive trditvene podlage. Enako velja za vse vrste dokazov.

    Tako se priče ne zaslišujejo v informativne namene. Smiselno enako

    velja za izvedence: "Sodišče izvede dokaz z izvedencem, če je za

    ugotovitev ali razjasnitev kakšnega dejstva potrebno strokovno

    znanje, s katerim sodišče ne razpolaga" (243. čl. ZPP). Zato niso

    upoštevne pritožbene trditve, češ da je tožena stranka predlagala

    zaslišanje priče D. in U., ki bi lahko pojasnila tako, zakaj je do

    zamude prišlo, kot tudi, kakšna je bila škoda iz naslova zamude. Iz

    istega razloga ni moč slediti pritožbeni graji, češ da sodišče ni

    postavilo izvedenca gradbene stroke, "ki bi lahko ugotovil obseg

    dejansko izvedenih del s strani tožeče stranke in njihovo kvaliteto."

    Teh pritožbenih očitkov zato ni moč presojati kot razloga nepopolno

    ali zmotno ugotovljenega dejanskega stanja.

     
  • 159.
    VDS sodba Pdp 1803/2004
    9.6.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03209
    ZDR člen 81, 81/5, 81, 81/5.
    pogodba o zaposlitvi - zmota
    Podana odpoved pogodbe o zaposlitvi s strani delavca ni

    neveljavna, če ni dokazano, da je bila dana pod vplivom

    sile, grožnje ali zmote.

     
  • 160.
    VSL sodba I Kp 1086/2004
    9.6.2005
    kazensko materialno pravo
    VSL22658
    KZ člen 288, 288/1, 288, 288/1.
    direktni naklep
    Sodišče prve stopnje je svojo dokazno oceno o obstoju kaznivega

    dejanja krive ovadbe po I. odst. 288. čl. KZ vezalo na ugotovitev, da

    ob (nezakonitem) ravnanju obeh policistov niso nastale tako hude in v

    tolikšnem obsegu telesne poškodbe, kot je to v svoji pritožbi zoper

    ravnanje obeh policistov zatrjeval obdolženec, ampak da so bile te

    poškodbe mnogo milejše in da je zato obdolženec storil očitno kaznivo

    dejanje. Ob obravnavi pritožbe obdolženca pa je sodišče druge stopnje

    izpodbijano obsodilno sodbo spremenilo tako, da je obdolžencu izreklo

    oprostilno sodbo iz razloga po 3. točki 358. čl. ZKP, saj je

    ugotovilo, da so bila sicer odločilna dejstva v sodbi sodišča prve

    stopnje pravilno ugotovljena, da pa je treba glede na ugotovljeno

    dejansko stanje ob pravilni uporabi zakona izreči drugačno -

    oprostilno sodbo, da obdolžencu ob izkazanih telesnih poškodbah ni

    mogoče očitati direktnega naklepa, da je torej oba policista zavestno

    in hote naznanil, da sta storila kaznivo dejanje, ki se preganja po

    uradni dolžnosti, čeprav naj bi vedel, da ga nista storila.

     
  • <<
  • <
  • 8
  • od 14
  • >
  • >>