Sodišče prve stopnje ugotavlja v izpodbijani sodbi, da tožena stranka v spremembo tožbe ni privolila, ni pa ji niti (izrecno) nasprotovala. Po mnenju pritožbenega sodišča pa bi glede na ureditev v 2. odst. 185. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP) bilo potrebno ravno slednje, če naj bi se štelo, da tožena stranka v spremembo tožbe ni privolila, potrebno bi torej bilo jasno in določno nasprotovanje spremembi, kar pa je v obravnavanem primeru izostalo.
Pri varščini gre za sredstvo zavarovanja, določitev njene višine je odvisna od ocene izvršitelja o tem, kolikšno
zavarovanje bi v konkretnem primeru zadoščalo. Če pa upnik ne soglaša z načinom plačila, rokom ali višino varščine, lahko zahteva, da o tem odloči sodišče. Logika takšne ureditve je gotovo v tem, da sodišče preizkusi, ali ni varščina zahtevana v previsokem znesku, ne pa v tem, da jo še zviša, kar je v obravnavanem primeru storilo sodišče prve stopnje.