upravni spor - rok za vložitev tožbe - fikcija vročitve - zavrženje tožbe
V skladu s četrtim odstavkom 87. člena ZUP se šteje, da v primeru, če naslovnik pisanja ne prevzame v 15 dneh, velja vročitev za opravljeno z dnem preteka tega roka. V obravnavanem primeru se je rok za dvig pošiljke iztekel s pretekom zadnjega, petnajstega dneva za dvig pošiljke, to je bilo 8. 3. 2013. Rok za vložitev tožbe je v obravnavanem primeru tako začel teči 9. 3. 2013, saj glede na 101. člen ZUP začetka in teka rokov ne ovirajo nedelje in prazniki Republike Slovenije ali dela prosti dnevi v Republiki Sloveniji (prvi odstavek) in se je iztekel 8. 4. 2013.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - očitno nerazumna zadeva
Glede na ustaljeno sodno prakso Vrhovnega sodišča RS, ki je v enakih in podobnih zadevah potrdilo, da v tovrstnih izvršilnih zadevah upravni spor ni dopusten, je tožena stranka pravilno in v skladu z zakonom ter veljavno sodno prakso zaključila, da prošnja tožeče stranke za dodelitev BPP ne izpolnjuje zahtevanega objektivnega pogoja.
Uredba o ukrepih št. 1., 3. in 4. osi programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007 - 2013 v letih 2010 - 2013 člen 84, 86. ZON člen 59, 85. Uredba o Krajinskem parku Strunjan člen 19a.
javni razpis - dodelitev nepovratnih sredstev progama razvoja podeželja - ohranjanje in izboljšanje dediščine podeželja - vlagatelj - upravljalec državnega premoženja - javni zavod
Iz Uredbe 1., 3. in 4. osi programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007 - 2013 in zadevnega javnega razpisa ne izhaja, da bi upravljalec državnega premoženja ne mogel biti vlagatelj v skladu s poglavjem III. javnega razpisa za pridobitev sredstev za ureditev in izgradnjo tematskih poti, ki povezujejo naravne vrednote in kulturno dediščino določenega območja. Po oceni sodišča je namreč namen javnega razpisa prav v tem, da se dodeli sredstva vsem, ki razpolagajo s kulturno dediščino na podeželju in so pripravljeni v njo vlagati lastna sredstva, pri čemer ima javni zavod, ki ga je ustanovila Vlada RS, za upravljanje z Krajinskim parkom Strunjan, trajnejšo zavezo do upravljanja krajinskega parka, kot jo ima koncesionar, ki je v Uredbi izrecno določen kot vlagatelj.
brezplačna pravna pomoč - dodelitev brezplačne pravne pomoči - izjava o premoženjskem stanju - navajanje neresničnih podatkov
Za pravilno ugotovitev dejanskega stanja in za uporabo pravne posledice, določene v petem odstavku 20. člena ZBPP, zadošča že samo dejstvo, da je tožeča stranka lastnica ugotovljenih nepremičnin (česar v tožbi ne zanika) in dejstvo, da je o tem navajala neresnične podatke (obkrožila odgovor "NE"). To pa pomeni, da organu ni treba ugotavljati njenega subjektivnega odnosa oziroma namena oziroma tega, ali je vedela, da podatki niso točni.
ZZasV-1 člen 10, 19, 23, 24, 63, 64, 65, 66. ZUP člen 9, 114, 145, 237, 237/2, 237/2-3. ZPKEV člen 5a, 5d, 8, 10, 12, 16.
zasebno varovanje - reguliran poklic - tuja pravna ali fizična oseba - priznanje poklicnih kvalifikacij - soglasje za opravljanje dejavnosti - mnenje zbornice - skrajšani ugotovitveni postopek - bistvena kršitev pravil postopka
V konkretnem primeru je organ v postopku pred izdajo izpodbijane odločbe pridobil (zunanje) izvedensko mnenje Zbornice za razvoj slovenskega zasebnega varovanja glede priznavanja nacionalnih poklicnih kvalifikacij za tožečo stranko. S takim ravnanjem je začel z ugotavljanjem dejstev in s tem prestopil meje skrajšanega ugotovitvenega postopka, kot so opredeljene v 1. do 4. točki prvega odstavka 144. člena ZUP. To pomeni, da je začel s posebnim ugotovitvenim postopkom. Posledično bi moral, v skladu z določbo 1. odstavka 9. člena ZUP, dati stranki možnost, da se pred izdajo odločbe izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločbo.
ZGO-1 člen 74c. Uredba o vrstah objektov glede na zahtevnost člen 11, 11-5b. Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za območje prostorskih celot Strunjan (1), Seča (8), Karbonara-Lucan (9), Sečovlje (11) in Limnjan-Vinjole-Krog (13) v Občini Piran člen 9.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - nezahtevni objekt - kmečka lopa - že obstoječa kmečka lopa na istem kmetijskem gospodarstvu
Tožeči stranki je bilo dne 29. 8. 2011 že izdano dovoljenje za gradnjo kmečke lope z namenom shranjevanja kmetijske mehanizacije za potrebe njegovega kmetijskega gospodarstva. Določbe PUP sicer neposredno ne preprečujejo gradnje večih pomožnih kmetijsko-gozdarskih objektov za potrebe istega kmetijskega gospodarstva, vendar pa je treba upoštevati, da gre v konkretnem primeru za zemljišča, ki predstavljajo prvo območje kmetijskih zemljišč in da na obravnavanem območju prevladuje kmetijski značaj krajine, zato je treba v takih primerih postopati izrazito restriktivno. To pomeni, da bi tožeča stranka morala, če je obstoječa kmečka lopa postala pretesna za shranjevanje kmetijske mehanizacije, vložiti zahtevo za izgradnjo ustrezno večjega, manj zahtevnega objekta, na mestu obstoječe kmečke lope.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - aktivna legitimacija za vložitev prošnje - komaditna družba - komplementar - finančni pogoj - vrednost plovila
Tožena stranka je preuranjeno zaključila, da plovilo ni last tožeče stranke, pač pa premoženje komanditne družbe. Tožeča stranka, ki je v družbi komplementa, namreč v njej nima deleža, pač pa polno odgovarja za obveznosti, zato bi tožena stranka pred odločitvijo morala vpogledati glavno knjigo vpisnika morskih čolnov, iz katere bi ugotovila lastništvo ribiškega čolna.
ZGO-1 člen 2, 2/1, 3, 3a, 152. ZGO-1B člen 120, 120/1. Pravilnik o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov, o pogojih za gradnjo enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja in o vrstah del, ki so v zvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči člen 33, 33/4.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - enostavni objekt - oporni zid
Če je bil objekt odstranjen, pomeni gradnja, četudi na istem mestu, gradnjo novega objekta.
Po prehodni določbi prvega odstavka 120. člena ZGO-1B, ki se uporablja od 15. 4. 2008 se šteje, da imajo nezahtevni objekti po tem zakonu, ki so z dnem začetka uporabe tega zakona že zgrajeni ali se je pred dnem začetka uporabe tega zakona pričelo z njihovo gradnjo in izpolnjujejo po dosedanjih predpisih določene pogoje za gradnjo enostavnega objekta brez pridobitve gradbenega dovoljenja, gradbeno dovoljenje po samem zakonu.
ZGO-1 člen 152, 157, 157/1. ZSKZ člen 2, 2/1, 2/3, 2/5, 3.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - inšpekcijski zavezanec - Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS - načelo povezanosti zemljišča in objekta
Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS je pravna oseba, na katero je Republika Slovenija z zakonom prenesla opravljanje nalog v zvezi z gospodarjenjem z zemljišči v njeni lasti, med drugim tudi izvrševanje nalog v okviru zagotavljanja pravne in dejanske urejenosti kmetijskih zemljišč, kmetij in gozdov v lasti države. To pa po mnenju sodišča pomeni, da je tožnik dolžan skrbeti za zakonito stanje na zemljiščih in je zanj odgovoren, v nasprotnem primeru pa mora v imenu Republike Slovenije in za njen račun prevzeti tudi bremena, ki jih zakon nalaga lastniku – torej tudi v primeru nezakonitih gradenj na zemljiščih, za gospodarjenje s katerimi je zadolžen.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - premoženje prosilca - lastništvo nepremičnine
Tožnica v obravnavani zadevi ne izpolnjuje finančnega kriterija, ki je kot pogoj za dodelitev BPP določen v 13. členu ZBPP. V zadevi namreč ni sporno, da njen solastniški delež na stanovanjski hiši znaša 42.432,67 EUR in da v njej ne živi.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - skedenj - sprememba zakona
Tožnik ne ugovarja pravilnosti ugotovitev o stanju objekta in njegovi uporabi v času ogledov, ugovarja le sklepanju organa, da iz teh ugotovitev izhaja, da obravnavani objekt ni skedenj in da se v pretežni meri tudi ne uporablja za spravilo sena in slame. To sklepanje pa je inšpekcijski organ oprl na dejstva, ugotovljena v postopku, in ga ustrezno obrazložil, zato sodišče nima razloga, da bi dvomilo vanj. Poleg tega je inšpekcijski organ na podlagi vseh ugotovitev pravilno sklepal tudi, da lastnosti objekta niso take, da bi ga bilo mogoče šteti za skedenj.
V obravnavanem primeru je bil postopek odločanja o inšpekcijskih ukrepih z izdajo izpodbijane inšpekcijske odločbe končan še pred uveljavitvijo ZGO-1D, zato navedene prehodne določbe ZGO-1D ne morejo vplivati na presojo zakonitosti te odločitve. To pa ne pomeni, da spremembe ZGO-1, ki so bile uveljavljene z ZGO-1D, ne bi mogle vplivati na njeno izvršitev.
ZPNačrt člen 79, 79/1, 79/8, 80. ZUP člen 242, 242/1.
komunalni prispevek - odmera komunalnega prispevka - nadomestna odločba - rok za izdajo odločbe o odmeri komunalnega prispevka - priključitev na komunalno opremo
Prvostopenjski organ se v obrazložitvi odločbe sklicuje na lastniško stanje, ki da izhaja iz ZK in je razlog za izdajo nadomestne odločbe. Vendar pa sodišče na podlagi predloženih spisov ugotavlja, da je bila tožniku že v prvi odločbi izdana odločba za očitno isto nepremičnino.
V ZPNačrt rok, v katerem mora občina po uradni dolžnosti izdati odločbo zaradi izboljšanja opremljenosti stavbnega zemljišča s komunalno opremo, kot je bilo to v obravnavanem primeru, ni določen. Takega roka ne določa niti ZUP, kar pomeni, da zakon ne omejuje roka, v katerem je treba izdati odmerno odločbo, zaradi česar upravičenje občine do njene izdaje zaradi zastaranja ne more prenehati.
Tudi če je bilo tožniku omogočeno, da je že pred plačilom komunalnega prispevka začel uporabljati komunalno opremo, njegova obveznost, da prispeva k stroškom za gradnjo komunalne opreme v občini, ni avtomatično prenehala.
Zmotno je mnenje tožnikov, da lahko od upravnega organa terjajo odločanje po uradni dolžnosti in da to lahko uveljavljajo v upravnem sporu. Upravnim organom zakonodaja daje pooblastilo za odločanje po uradni dolžnosti v javnem interesu in ne v interesu posameznikov. Za odločanje v interesu posameznika pa mora ta izkazati pravni interes. Ker je v smislu drugega odstavka 43. člena ZUP z drugim odstavkom 96. člena ZGO-1 le investitorju priznana pravna korist za sodelovanje v postopku za izdajo uporabnega dovoljenja, bi morala tožnika izkazati pravno korist, ki temelji na drugem predpisu (ne na ZGO-1). Pri tem je treba upoštevati tudi, ali je konkretni upravni postopek po svoji naravi tak, da je v njem sploh mogoče uresničiti varstvo zatrjevanih pravic in pravne koristi.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh - predložitev izpodbijanega akta
Da je treba tožbi priložiti tudi upravni akt, ki se izpodbija, izhaja iz prvega odstavka 73. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih, da pa višje sodišče zavrne pritožbe zoper sklepe, s katerimi sodišče prve stopnje zavrže tožbo, če ji tak akt kljub pravilnemu pozivu sodišča na priložitev ni priložen, pa izhaja iz sodne prakse Višjega delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani.
ZGO-1 člen 3a, 152. Uredba o vrstah objektov glede na zahtevnost člen 4, 4/2, 4/2-1.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - enostavni objekt - stavbi pripadajoča zemljiška parcela
V obravnavani zadevi je nesporno, da se predmetni objekti nahajajo na zemljišču, ki z zemljiščem, na katerem stoji osnovni objekt, ni povezano, zato po presoji sodišča ni mogoče reči, da gre za gradnjo na zemljiški parceli, ki pripada stavbi, h kateri se gradijo, tudi če bi objekti po funkciji služili osnovni stavbi.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - ogrožanje življenja drugih ali premoženja
Tožnik v tožbi ne zanika, da se zoper njega vodi prekrškovni postopek zaradi kršitve javnega reda in miru in da ga policisti obravnavajo tudi za storitev kaznivega dejanja zaradi istega dogodka, to je napada na druga dva prosilca, do katerega naj bi prišlo ponoči v Azilnem domu.
ZZZDR člen 218. ZUP člen 260, 260/9, 267, 267/1, 267/2.
skrbništvo - postavitev skrbnika - lastnost stranke v postopku - obnova upravnega postopka
Zavrženje pomeni, da upravni organ zato, ker niso izpolnjeni formalni pogoji za pričetek postopka, vloge po vsebini sploh ne obravnava. Izključno pravilnost in zakonitost sklepa o zavrženju tožničinega predloga za obnovo postopka, vloženega iz razloga po 9. točki 260. člena ZUP, pa je tudi predmet tega upravnega spora. Kot pravno pomembnih zato ni mogoče obravnavati ugovorov, ki se nanašajo na postopek postavitve skrbnice za posebni primer in njenih ravnanj.
Sklep o dovolitvi obnove postopka, izdan na podlagi prvega odstavka 268. člena ZUP, s katerim se dovoli obnovo in določi, v kakšnem obsegu naj se obnovi, kar določa tudi sklep z dne 14. 9. 2006, je po naravi stvari sklep procesne narave, zato obnova zoper postopek, v katerem je bil izdan navedeni sklep, po presoji sodišča ni dovoljena.
Razveljavitev izdanega gradbenega dovoljenja je temeljila na ugotovitvi, da investitorka ni izkazala pravice graditi na parcelah, na katerih je nameravala graditi, na to ugotovitev pa zgolj sklep o zavrnitvi predznambe lastninske pravice na A.A. in B.A. ne more vplivati.
ZPNačrt člen 71, 71/1, 72, 72/1, 77, 77/1, 82, 82/1.
komunalni prispevek - odmera komunalnega prispevka - komunalna opremljenost - električno omrežje - neto tlorisna površina - podatek o neto tlorisni površini - zgrajen manjši objekt
Za odmero komunalnega prispevka ni zahtevano, da mora biti stavbno zemljišče opremljeno v celoti z vsemi vrstami komunalne opreme, to je v obsegu, na podlagi katerega je mogoče šteti stavbno zemljišče za opremljeno v smislu prvega odstavka 72. člena ZPNačrt. Na dopustnost izdaje izpodbijane odločbe ne vpliva okoliščina, ki med strankama ni sporna, da na tem območju ni zgrajeno niti elektro omrežje. Kot je sodišče pojasnilo že v sodbi I U 1315/2009 v zvezi s takratnim tožničinim ugovorom, da občina ni upravičena do komunalnega prispevka za električno omrežje, ne gre za omrežje, katerega gradnjo bi zagotavljala občina, zato zanj ne more odmeriti komunalnega prispevka.
Izdano uporabno dovoljenje pomeni konzumirano pravico, ki jo investitorju daje gradbeno dovoljenje. Če je bila ta udejanjena v manjšem obsegu, to ne pomeni, da bo tožnica v prihodnosti lahko zakonito nadaljevala z gradnjo na podlagi starega gradbenega dovoljenja, ampak bo morala za gradnjo pridobiti novo dovoljenje. Sodišče zato meni, da če je bilo v konkretnem primeru uporabno dovoljenje res izdano za manjši objekt, kot je bil predviden v gradbenem dovoljenju, ni ovire za odmero komunalnega prispevka od manjše neto tlorisne površine objekta, upoštevajoč tudi to, da naj bi odmerjeni komunalni prispevek na podlagi meril, uporabljenih pri izračunu, odražal obseg, v katerem tožničina nepremičnina obremenjuje komunalno infrastrukturo.