ZBPP člen 13, 14, 36, 36/4, 43. ZSV člen 23. ZSVarPre člen 27.
brezplačna pravna pomoč - nujna brezplačna pravna pomoč - neutemeljeno odobrena nujna brezplačna pomoč - neupravičeno prejeta brezplačna pravna pomoč - premoženje prosilca - solastništvo nepremičnin - postopek za delitev stvari v solastnini
Tožnici je bila dodeljena nujna brezplačna pravna pomoč na način iz 36. člena ZBPP, torej ne glede na določbe zakona o pogojih za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Ti se preverijo naknadno in se, če dodelitev brezplačne pravne pomoči ni bila utemeljena, uporabijo določbe ZBPP o neupravičeno prejeti brezplačni pravni pomoči. Ne gre torej za položaj iz prvega odstavka 43. člena ZBPP, v katerem je bila prosilcu brezplačna pravna pomoč dodeljena na podlagi lažnega prikazovanja ali zamolčanja podatkov. Razlogi za opustitev navedbe podatkov o premoženju v solasti tožnice so zato pravno nerelevantni.
Že vrednost solastnega deleža tožnice na nepremičnini presega premoženjski cenzus 13.608 EUR za dodelitev brezplačne pravne pomoči (60 osnovnih zneskov minimalnega dohodka 226,80 EUR) iz 23. člena ZSV, ki je veljal v času dodelitve brezplačne pravne pomoči. Uporaba (višjega) cenzusa v času izdaje izpodbijane odločbe zato ne narekuje njene odprave.
Za stališče, da se premoženje, ki je predmet razdružitvenega postopka, ne upošteva kot premoženje stranke, v določbah ZSV (pa tudi v ZSVarPre) ni podlage. Pravice solastnikov na solastnem premoženju določa zakon, sodni nepravdni postopek zaradi razdružitve solastnine pa sam po sebi ne predstavlja ovire za razpolaganje s solastnim deležem.
inšpekcijska odločba - rok za izpolnitev obveznosti - podaljšanje roka - materialni rok - poseg v pravico stranke - dopustnost upravnega spora
Tožnika sta zahtevala podaljšanje roka, ki je bil določen v izvršilnem naslovu in ga ni mogoče podaljšati. Zato z izpodbijanim sklepom o zavrženju njune vloge ni bilo poseženo v kakšno njuno pravico ali na zakon oprte osebne koristi, saj je o tem bilo odločeno v izvršilnem naslovu (inšpekcijski odločbi).
brezplačna pravna pomoč - prvi pravni nasvet - prijava stalnega prebivališča
Pri prijavi stalnega prebivališča ne gre za zadevo, v zvezi s katero bi na podlagi drugega odstavka 25. člena ZBPP lahko organ posredoval prvi pravni nasvet.
komasacija - razlika med vrednostjo vloženih in dodeljenih zemljišč - odškodnina - zamudne obresti
Izračunani denarni znesek odškodnine, ki je enak tržni vrednosti, se valorizira z indeksom življenjskih potrebščin na dan izplačila, zaradi izvršljivosti odločbe pa mora izrek odločbe vsebovati tudi rok in kot posledico zamude pri izplačilu, zamudne obresti. Izrek v ponovnem postopku izdane drugostopenjske odločbe ne vsebuje tudi odločitve o zamudnih obresti, na kar v tožbi opozarja tožnik, toda zato odločba ni nezakonita. Pravni naslov zamudnih obresti je zakon. Tudi če obveznost plačila zamudnih obresti v izreku odločbe ni izrecno navedena, to ne pomeni, da tožnik v primeru zamude plačila nima pravice do zamudnih obresti oziroma da te pravice ne bi mogel uveljavljati. Ob odločitvi, da se odškodnina valorizira, se zato tožnik ne more sklicevati na zamudo zato, ker odškodnina ni bila plačana v roku 8 dni po prejemu odločbe o novi razdelitvi.
javni razpis - program razvoja podeželja - nepopolna vloga - dopolnitev vloge - zavrženje vloge
Prvostopenjski in drugostopenjski organ sta pravilno presodila, da tudi po pozivu na odpravo pomanjkljivosti tožnica ni predložila kot obvezne priloge (takih) popisov del s projektantskim predračunom oziroma predračunov za načrtovano naložbo, da bi zadostila pogojem javnega razpisa, zato je prvostopenjski organ ravnal pravilno, ko je njeno vlogo za dodelitev nepovratnih sredstev programa razvoja podeželja, sofinanciranega iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja, ukrep Obnova in razvoj vasi, zavrgel.
visokošolski učitelj - izvolitev v naziv - obnova postopka - za odločanje pristojen organ organ
Senat univerze ni bil pristojen za odločanje o tožnikovem predlogu za obnovo postopka, saj je v zadevi meritorno odločil senat članice univerze, v postopku pred katerim naj bi nastal zatrjevani obnovitveni razlog.
neposredna plačila v kmetijstvu - dodelitev nepovratnih sredstev - poziv k dopolnitvi vloge - nepopolna vloga - zavrženje vloge
S predloženim projektantskim predračunom tožnica ni mogla zadostiti zahtevi, da je dolžna predložiti dokument „tehnična rešitev z detajli predvidenih posegov in popisov del“. Tudi po mnenju sodišča namreč predloženi projektantski predračun ne zadostuje izpolnitvi spornega pogoja, saj projektantski predračun popisuje razna dela zgolj okvirno, ter je namenjen ugotovitvi višine stroškov za načrtovano investicijo.
Predloženo Poročilo o lokaciji ne izkazuje, da predvidena rekonstrukcija ne leži v vplivnem območju. To pa pomeni, da je bila v konkretnem primeru potrebna predložitev kulturnovarstvenega soglasja.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - kazensko preiskovalna dejanja - prosilec kot oškodovanec
Oškodovancu gre v kazenskem postopku tudi po ZBPP lahko brezplačna pravna pomoč, če izpolnjuje pogoje, vendar šele potem, ko se kazenski postopek zoper osumljenca pravno-formalno začne, ne pa že pred tem.
neposredna plačila v kmetijstvu - dodelitev nepovratnih sredstev - nepopolna vloga - poziv k dopolnitvi vloge - zavrženje vloge
Tožnica s predložitvijo PGD ni zadostila sporni razpisni zahtevi. Iz razpisne dokumentacije izhaja, da mora vlagatelj k vlogi priložiti prilogo ''tehnično rešitev z detajli predvidenih posegov in popisom del'', taka listina pa iz PGD tožnice nedvomno ne izhaja. Prvostopenjski organ pri obravnavi vloge na razpis tudi ni bil dolžan iz predloženih prilog ugotavljati, ali je vlagatelj morebiti na drug način oziroma z drugimi dokazili izpolnil zahtevani razpisni pogoj, zlasti ob upoštevanju narave razpisnega postopka.
Uredba o plačilih za ukrepe osi 2 iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007 do 2013 v letih 2009 do 2013 člen 9, 24. Uredba o predpisanih zahtevah ravnanja ter dobrih kmetijskih in okoljskih pogojih pri kmetovanju člen 3, 6, 6/3. Uredba o izvedbi kmetijske politike za leto 2009 člen 6, 6/2, 14, 14/1, 20, 21, 25.
neposredna plačila v kmetijstvu - program razvoja podeželja - zahtevek OMD - neskladje med prijavljeno in ugotovljeno površino
Za uveljavljani ukrep za leto 2009 so se upoštevali podatki o GERK-ih na stanje en dan pred elektronskim izpolnjevanjem zbirne vloge in je drugostopenjski organ tožniku pravilno pojasnil, da spremembe GERK-ov, izvedene v letu 2010, na postopke uveljavljanja neposrednih plačil za leto 2009 nimajo vpliva. Na relevantni datum vpisani podatki so se morali ujemati s stanjem v naravi. Ker ugotovljene nepravilnosti predstavljajo več kot 20% ugotovljenih površin, tudi odločitev o zavrnitvi zahtevka v celoti utemeljena.
Drugostopenjski organ je tožniku pravilno pojasnil, da zgolj paša še ne pomeni, da je zemljišče s tem dobilo tisto kvaliteto, da se uvršča v kmetijsko površino z vrsto rabe, opredeljeno s Šifrantom in opisom vrst dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh
Kadar dolžnik ne obstaja več, ni mogoče predlagati nadaljevanja izvršilnega postopka zoper družbenike izbrisane družbe, ker za nadaljevanje postopka ni pogojev, zaradi česar tožnica v zadevi nima verjetnega izgleda za uspeh in zato nadaljevanje izvršilnega postopka ne bi bilo razumno.
ZUP (1986) člen 13, 13/2, 14. ZUP člen 7, 135, 135/1, 138, 146. ZDen člen 13.
denacionalizacija - zasebno gospodarsko podjetje - umik zahteve - upravičenec do denacionalizacije
Postopek denacionalizacije podržavljenega zasebnega gospodarskega podjetja bi prvostopenjski organ mogel ustaviti le na podlagi izjave vlagateljev o (delnem) umiku zahteve. Če izrecne izjave vlagateljev o umiku zahteve za denacionalizacijo podržavljenega podjetja ni bilo, bi tako organ zahtevo moral reševati, dokler ne bi o njej odločil v celoti.
Prvostopenjski organ bi moral ob pravilnem materialnem (138. člen ZUP) in procesnem vodenju postopka (146. člen ZUP) omogočiti vlagateljem zahteve za denacionalizacijo, da uveljavljajo in zavarujejo svoje pravice z meritornim reševanjem zahteve za denacionalizacijo zasebnega gospodarskega podjetja nadaljevati ter ga zaključiti. Le na ta način bi ustrezno varoval pravice vlagateljev zahteve za denacionalizacijo, k čemur ga zavezuje temeljno načelo upravnega postopka iz 14. člena ZUP/86 oziroma 7. člena ZUP. Ker tako ni ravnal, je organ kršil pravila postopka, kršitve pa so bistvene, saj so mogle vplivati na odločitev v zadevi.
Drugostopenjski organ se je v odločbi z dne 25. 2. 2010 že opredelil do zaključka prvostopenjskega organa v odločbi z dne 21. 10. 2009, da so ovire po 4. točki prvega odstavka 19. člena ZDen izkazane, da je pravilen. Kar pomeni, da bi v ponovnem postopku predvsem morebitna nova dejstva ali okoliščine lahko vplivale na drugačen zaključek glede obstoja ovir za vrnitev nepremičnin v naravi.
ZDen z določbo prvega odstavka 38. člena omogoča, da se podržavljeno podjetje lahko vrne tudi na način, da se v last in posest oziroma z vzpostavitvijo lastninske pravice upravičencu vrne nepremičnina pravne osebe, ki je naslednica sredstev oziroma premoženja podržavljenega podjetja; pri tem je treba upoštevati določbe ZDen, ki se nanašajo na vračanje nepremičnin, kar pomeni, da je treba upoštevati določbe ZDen o ovirah za vračanje nepremičnin v naravi.
Nepremičnine niso bile podržavljene zasebnemu gospodarskemu podjetju, pač pa je bilo zasebno gospodarsko podjetje, vključeno z nepremičninami, podržavljeno lastniku podjetja; upravičenca za uveljavljanje denacionalizacije pa v tem primeru določa 13. člen ZDen.
dovoljenje za začasno prebivanje zaradi zaposlitve ali dela - podrejanje pravnemu redu RS
Tožena stranka je pravilno utemeljila, da obstojajo razlogi za domnevo, da se tožnik ne bo podrejal pravnemu redu RS. Iz podatkov upravnega spisa je namreč razvidno, da je bil tožnik že večkrat obsojen, poleg tega pa je bilo v času odločanja zoper njega vložena kazenska ovadba za kaznivo dejanje goljufije.
SZ-1 člen 87. Pravilnik o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem 17.
javni razpis - dodelitev neprofitnega stanovanja v najem - uvrstitev na prednostno listo - bivanje v neprimernem stanovanju
Neutemeljen je tožbeni ugovor, ki se nanaša na točkovanje po 2. točki javnega razpisa-Kvaliteta bivanja. Že iz točkovalnega zapisnika izhaja, da se pri tem kriteriju točkuje bivanje v neprimernem stanovanju in pojasnjeno, da gre praviloma za starejša stanovanja s pomanjkljivimi oz. dotrajanimi instalacijami, za kletna, vlažna oz. premalo osončena stanovanja in stanovanja s povsem nefunkcionalno razporeditvijo prostorov. Tožnica v tem kriteriju opisanih stanovanjskih razmer ne navaja, ne more pa biti uspešna z ugovorom, da je stanovanje nefunkcionalno (v smislu točkovanja) zato, ker obsega samo kuhinjo in veliko sobo, ki njej in sinu služi obenem kot dnevna soba in spalnica.
ZUS-1 člen 4, 4/1, 36, 36/1, 36/1-4. URS člen 14. ZJIMS člen 22.
javni poziv - sofinanciranje programov mladinskega dela - varstvo ustavnih pravic - pravica do enakosti pred zakonom - drugo sodno varstvo - zavrženje tožbe
Iz določb ZJIMS in Javnega poziva izhaja, da mora razpisna komisija odločiti o vseh vlogah, vloženih na Javni poziv. To pa pomeni, da ima tožeča stranka, če se je na Javni poziv prijavila, pravico v upravnem sporu izpodbijati akt, s katerim je bila njena prijava zavržena. Pogoji za odločanje po 4. členu ZUS-1 zato v konkretni zadevi niso podani.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - primerno stanovanje
Neutemeljen je tožbeni ugovor, da tožena stranka pri ugotavljanju finančnega kriterija ni pravilno izvzela celotnega stanovanja v stanovanjski hiši, ki je v solasti tožnice. Po določbi 1. točke prvega odstavka 24. člena ZSVarPre se kot premoženje prosilca med drugim ne upošteva stanovanje, v katerem posameznik oziroma družina živi, do vrednosti primernega stanovanja. Zato je tožena stranka presežek stanovanjske kvadrature, ki presega primerno stanovanje za dvočlansko družino, pravilno štela kot njeno premoženje, katerega vrednost presega zakonsko določen cenzus.
pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - nadzorstvena pritožba - obvezne sestavine nadzorstvene pritožbe
Do kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja in v tej zvezi uspešne vložitve nadzorstvene pritožbe ne more priti, če sodišču takšnega zavlačevanja ni mogoče pripisati.
Zaradi utemeljitve besedne zveze „nepotrebno odlaša“, ne zadošča samo navedba, da v času od vložitev tožbe do dneva vložitve nadzorstvene pritožbe ni bilo opravljeno nobeno dejanje postopka. Prav tako po presoji sodišča okoliščin in dejstev iz 5. alinee drugega odstavka 5. člena ZVPSBNO tožnica ni uspela izkazati z navedbami, ki se nanašajo na (tožničino) oceno zapletenosti postopka in pomena rešitve zadeve zanjo. Gre za okoliščine, ki so lahko predmet ocene v postopku opredelitve zadeve kot prednostne, nikakor pa ne dokazujejo, da sodišče nepotrebno odlaša z odločanjem.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - razumnost zadeve
Po mnenju sodišča primerjana sodna primera, glede na zdravniška listinska dokazila o tožnikovih poškodbah, čas in način zdravljenja, vseh neugodnosti pri zdravljenju, zmanjšanja življenjskih aktivnosti, prestanega primarnega in sekundarnega strahu in ostalih okoliščin nepremoženjske škode, ne obravnavata enakega dejanskega stanja in posledično morebitne enake prisoje višine odškodnine. Utemeljen je tudi tožbeni ugovor, da lahko o okoliščinah za določitev nepremoženjske škode poda mnenje zgolj izvedenec medicinske stroke, katerega bi bilo v spornem primeru, glede na vrsto in obseg poškodb, trajanje zdravljenja in posledice teh poškodb, treba imenovati v sodnem postopku.
dohodnina - odmera dohodnine - davek od osebnih prejemkov - zastaranje - pretrganje zastaralnega roka - bistvena kršitev pravil postopka
Relativno zastaranje odmere dohodnine ni nastopilo, glede na to, da je bilo v roku iz 122. člena ZDoh izdanih več upravnih odločb, ki so pretrgale zastaralni rok. Prvi odstavek 123. člena ZDoh je namreč določal, da zastaranje pravice do odmere dohodnine in drugih davkov po tem zakonu ustavi vsako uradno dejanje davčnega organa, ki mu je namen odmera davka in je dano v vednost zavezancu.