mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - ogrožanje življenja drugih ali premoženja
Tožnik v tožbi ne zanika, da se zoper njega vodi prekrškovni postopek zaradi kršitve javnega reda in miru in da ga policisti obravnavajo tudi za storitev kaznivega dejanja zaradi istega dogodka, to je napada na druga dva prosilca, do katerega naj bi prišlo ponoči v Azilnem domu.
ZGO-1 člen 152, 157, 157/1. ZSKZ člen 2, 2/1, 2/3, 2/5, 3.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - inšpekcijski zavezanec - Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS - načelo povezanosti zemljišča in objekta
Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS je pravna oseba, na katero je Republika Slovenija z zakonom prenesla opravljanje nalog v zvezi z gospodarjenjem z zemljišči v njeni lasti, med drugim tudi izvrševanje nalog v okviru zagotavljanja pravne in dejanske urejenosti kmetijskih zemljišč, kmetij in gozdov v lasti države. To pa po mnenju sodišča pomeni, da je tožnik dolžan skrbeti za zakonito stanje na zemljiščih in je zanj odgovoren, v nasprotnem primeru pa mora v imenu Republike Slovenije in za njen račun prevzeti tudi bremena, ki jih zakon nalaga lastniku – torej tudi v primeru nezakonitih gradenj na zemljiščih, za gospodarjenje s katerimi je zadolžen.
ZD člen 224. ZBPP člen 24. ZPP člen 367, 367a, 367b.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh - dedovanje - zapuščinski postopek - obnova postopka - revizija
Zakon o dedovanju ne predvideva obnove postopkov v zapuščinskih zadevah. Rok za vložitev revizije pa je potekel, še preden sta prosilca vložila prošnjo za brezplačno pravno pomoč.
upravni spor - rok za vložitev tožbe v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Tožbo v upravnem sporu je treba vložiti v 30 dneh od vročitve upravnega akta, s katerim je bil končan postopek. Prepozno vloženo tožbo mora sodišče s sklepom zavreči.
mednarodna zaščita - status begunca - subsidiarna oblika zaščite - krvno maščevanje - notranja zaščita - prosilec iz Afganistana
Kar zadeva zatrjevanje krvnega maščevanja, je potrebno utemeljitev tožene stranke popraviti v tem smislu, da se preganjanje zaradi krvnega maščevanja obravnava v zvezi s statusom begunca, ne pa v zvezi z subsidiarno zaščito, kajti krvno maščevanje se po mednarodni praksi v azilnih zadevah povezuje s pripadnostjo določeni družbeni skupini kot podlagi za preganjanje iz 4. alineje 1. odstavka 27. člena ZMZ.
Ker tožeča stranka ugotovitvi tožene stranke, da bi vrnitev tožnika v provinco Wardak pomenila zanj nečloveško ravnanje iz 2. alineje 28. člena ZMZ, razumljivo ne nasprotuje, se tudi sodišču do teh ugotovitev tožene stranke ni treba opredeljevati. Vendar pa je tožena stranka v nadaljevanju odločila, da ima tožnik realne možnosti, da najde notranjo zaščito (68. člen ZMZ) v mestu Kabul, kamor bi sicer lahko pripotoval z letalom in mu ne bi bilo treba v provinco Wardak. Pri presoji notranje zaščite je treba upoštevati splošne okoliščine, ki prevladujejo v tem delu države, in osebne okoliščine prosilca. Tožena stranka je to storila na dovolj natančen, zanesljiv in celovit način.
Okoliščina, ali ima prosilec kakšnega sorodnika v Kabulu za podporo, je relevantna za presojo, vendar ne pomeni, da bi vsak, ki je sam, utrpel resno škodo v primeru vrnitve v Kabul. Tožnik ne spada v rizično oziroma ranljivo skupino z vidika vračanja v Kabul.
ZVOP-1 člen 80, 80/1. ZUP člen 129, 129/1, 129/1-4.
osebni podatki - uvedba biometrijskih ukrepov - ista upravna zadeva - spremenjene dejanske okoliščine
Tožeča stranka je sama navedla, da se strinja, da za samo prodajo športne opreme uvedba biometrijskih ukrepov ni nujno potrebna, temveč kot razlog za uvajanje teh ukrepov navaja zahtevo krovne družbe iz tujine. To pa po mnenju sodišča ne more biti pravno relevantno dejstvo, ki bi lahko vplivalo na drugačno odločitev v novem postopku. Zahteva krovne družbe še ne pomeni, da opravljanja dejavnosti tožeče stranke ni mogoče izvajati na drugačen način, kot da se zaposleni registrirajo s prstnimi odtisi. Pri presoji, kaj je nujno potrebno za opravljanje dejavnosti, za varnost ljudi ali premoženja ali za varovanje tajnih podatkov ali poslovne skrivnosti, je pravno relevantno dejstvo lahko samo to, ali so biometrijski ukrepi edini način, da se neka dejavnost sploh lahko opravlja oziroma ali je to neogibno potrebno za varnost ljudi ali premoženja ali za varovanje tajnih podatkov ali poslovne skrivnosti. Ta presoja pa je bila že opravljena v prvem postopku, ko je tožena stranka po vsebini zavrnila zahtevo tožeče stranke. Za izvajanje biometrijskih ukrepov.
ZUJIK člen 100, 119, 120. Pravilnik o izvedbi javnega poziva in javnega razpisa za izbiro kulturnih programov in kulturnih projektov člen 11 – 15.
sofinanciranje iz javnih sredstev - javni razpis - izbor kulturnih projektov na področju manjšinskih etničnih skupnosti in priseljencev - neenakopravno obravnavanje - diskriminacija - točkovanje - obrazložitev odločbe
Tožbeni očitek neenakopravnega obravnavanja prijavljenega projekta tožeče stranke oziroma očitek diskriminacije ni z ničemer utemeljen. Tožeča stranka namreč v tožbi ne navaja nobenih dejstev, ki bi opravičevale takšno domnevo. Iz tožbe in pripravljalne vloge kot tudi iz predloženih upravnih spisov je v odnosu na druge prijavljene projekte in njihovo (ne)enako obravnavanje razvidno le, da projekt tožeče stranke ni bil ocenjen z zadostnim številom točk in da mu zato niso bila dodeljena zaprošena sredstva. Iz nobene konkretne okoliščine pa ne sledi, da bi strokovna komisija (pri ocenjevanju projekta) ali pristojni organ (pri odločanju) ravnala pristransko, oziroma da bi tožečo stranko obravnavala drugače kot druge prijavitelje. Zgolj okoliščina, da so drugi prijavitelji bili bolje ocenjeni in da so zato uspeli na razpisu, za dvom v enako obravnavanje ne zadošča.
Tožbeni ugovor, da izpodbijana odločitev ni obrazložena oziroma da obrazložitev ni zadostna, ne vzdrži presoje. Enako velja za tožbene ugovore, ki se nanašajo na razloge za oceno. Iz obrazložitve namreč dovolj jasno sledi, kakšno je število doseženih točk po posameznih kriterijih in razlogi za takšno oceno. V tej zvezi sodišče poudarja še, da se vsaka vloga oziroma vsak projekt v razpisnem postopku obravnava individualno in da zato v tem postopku ni mogoče uspešno uveljavljati ugovorov, ki se nanašajo na druge prijavljene projekte. Ker gre pri točkovanju za strokovno oceno, se sodišče, razen iz posebej utemeljenih razlogov, v število doseženih točk ne spušča. Da bi šlo v konkretnem primeru za takšne, posebej utemeljene razloge oziroma za očitno napačno število dodeljenih točk po posameznih razpisnih kriterijih, iz tožbenih navedb ni razvidno. V čem bi bili razpisni kriteriji zakonsko sporni, kot se to v zvezi s točkovanjem položaja društva v javnem interesu zatrjuje v tožbi, pa sodišče tudi ne vidi.
ZEN člen 30, 30/4, 30/5, 35/1, 36, 36/1. ZUP člen 9.
ureditev meje - evidentiranje urejene meje - mejna obravnava - udeležba na mejni obravnavi - vabilo na mejno obravnavo - načelo zaslišanja stranke
S ponovnim vabilom na mejno obravnavo, ki je bilo tožniku poslano pravočasno in na pravilen naslov, je prvostopni organ tožniku omogočil sodelovanje na mejni obravnavi in mu s tem tudi omogočil, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločbo. Dejstvo, da tožnik ponovnega vabila ni dvignil in se mejne obravnave ni udeležil, pa na zakonitost izpodbijane odločbe ne vpliva, saj geodetsko podjetje lahko opravi mejno obravnavo kljub odsotnosti lastnika, pod pogojem, da je bil ta predhodno pravilno vabljen. Vabil na mejno obravnavo ni treba vročati osebno, poleg tega pa je bilo drugo vabilo tožniku poslano več kot mesec dni pred izvedbo mejne obravnave, torej pravočasno, zato je prvostopni organ pravilno štel, da je bila tožniku zagotovljena možnost udeležbe na mejni obravnavi in to tudi ustrezno obrazložil s sklicevanjem na dokazila, ki so del elaborata. Namen zakonskih določb o vabljenju namreč ni zgolj v formalnosti, kot to razume tožnik, pač pa vendarle (tudi) v zagotovitvi lastniku, da se na mejno obravnavo ustrezno pripravi in se je tudi udeleži.
Uredba o plačilih za ukrepe osi 2 iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007 - 2013 v letih 2009 - 2013 člen 24.
neposredna plačila v kmetijstvu - dejanska raba kmetijskih zemljišč - neskladje med prijavljeno in ugotovljeno površino
Kontrolor je pri vseh GERK-ih navedel tako šifro prijavljene rabe, kot tudi šifro ter naziv ugotovljene rabe kmetijskih rastlin, vse po šifrantu, ki je priloga Pravilnika o evidenci dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč. Res je pri vseh GERK-ih navedel tudi opombo (na primer: drevje, zaraščanje, pašnik), vendar navedba opomb sama po sebi ne predstavlja nobene kršitve ali nepravilnosti, nasprotno, z navedbo opomb je kontrolor svoje ugotovitve še dodatno pojasnil.
ZSŠP člen 2, 6, 8. Pravilnik o subvencioniranju študentske prehrane člen 23, 24, 25. ZUP člen 4. ZUS-1 člen 1, 2.
subvencionirana študentska prehrana - nadzor izvajanja subvencionirane študentske prehrane - ukrep prepovedi izvajanja subvencionirane študentske prehrane - preverjanje upravičenosti do subvencionirane študentske prehrane - obrazložitev odločitve - upravni spor
Sodišče se ne strinja s stališčem toženke, da gre pri njenem opravljanju nadzora nad izvajanjem subvencionirane študentske prehrane za civilno razmerje. Študentska organizacija Slovenije je nosilec javnega pooblastila, kar velja tudi za toženko, ki je ena izmed njenih organizacijskih oblik. Na podlagi 4. člena ZUP se upravni postopek smiselno uporablja tudi v drugih javnopravnih stvareh, ki nimajo značaja upravne zadeve po 2. členu ZUP, če niso urejene s posebnim zakonom. To posledično pomeni, da je na podlagi 1. in 2. člena ZUS-1 upravno sodišče stvarno pristojno za odločanje v tej zadevi.
Prvostopenjski sklep je res skopo obrazložen, vendar ga je drugostopenjski organ s sklepom o pritožbi dopolnil tako, da ustreza zahtevam obrazložitve iz 214. člena ZUP. Navedena je pravna podlaga za odločitev, kot tudi ugotovljeno dejansko stanje. V tem pogledu je pritožbeni organ navedel, da je bilo pri ponudniku 25. 5. 2012 ugotovljeno, da ni izvajal preverjanja upravičenosti do subvencionirane študentske prehrane, kar pomeni hujšo kršitev iz 25. člena Pravilnika o subvencioniranju študentske prehrane. Primarna dolžnost vsakega ponudnika je namreč, da vsakič najprej preveri, ali je oseba, ki želi unovčiti subvencijo za študentsko prehrano, do te dejansko upravičena. Subvencionirana študentska prehrana je namreč zagotovljena le upravičencem iz 6. člena ZSŠP. Gre za boniteto, zato jo je treba ozko razlagati, njeno racionalno in zakonito uporabo pa stalno preverjati. Iz odločbe o pritožbi nadalje izhaja, da je izvajalec preveril, koliko nepravilnosti je ponudnik že storil v tekočem razpisnem obdobju, in mu je ravno iz tega razloga tudi izrekel izpodbijani ukrep.
ZDoh-2 člen 15, 18, 18-6, 105, 105/3, 105/3-11. ZFPPIPP člen 408.
dohodnina - odmera dohodnine - drugi dohodki - osebni stečaj - odpust obveznosti
Tožnik se na osebni stečaj in odpust obveznosti ne more uspešno sklicevati. Izpodbijana odločba o odmeri dohodnine je bila namreč izdana 30. 8. 2011 in je postala izvršljiva 1. 10. 2011. Sklep o odpustu obveznosti pa je bil izdan 6. 10. 2011 ter je veljal za vse obveznosti, nastale do začetka osebnega stečaja, to je do 6. 1. 2009.
ZBPP člen 11, 12, 13, 14. ZUJF člen 152, 152/5. ZUP člen 9.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - premoženje družinskega člana - načelo zaslišanja stranke
Tožnica v upravnem postopku ni imela možnosti, da bi lahko navedla okoliščine, ki vplivajo na razpolaganje s solastniškim deležem njenega očeta na nepremičnini, ker je organ za BPP odločil le na podlagi njene prošnje in uradno pridobljenih podatkov. Ker pa gre za dejstva, ki bi lahko vplivala na njene pravice oziroma pravne koristi v zvezi z dodelitvijo brezplačne pravne pomoči, ji je to možnost treba dati.
ZDavP-2 člen 101. Pravilnik o izvajanju Zakona o davčnem postopku člen 29, 30, 36, 37, 38. ZUP člen 133, 238.
odpis davčnega dolga - obročno plačilo davčnega dolga - odlog plačila davčnega dolga - vloga stranke - sprememba zahtevka - pritožbena novota - odpis davčnega dolga v izjemnih primerih
Iz tožničine vloge izhaja, da prosi za odpis davka, v nadaljevanju pa tudi za obročno plačilo ter za ustrezno "pomoč" v zvezi z zadevnim davčnim dolgom. Ne prosi torej zgolj za odpis, temveč tudi za vsakršno drugo ukrepanje, ki bi zmanjšalo ali olajšalo njeno davčno obveznost. To po presoji sodišča pomeni, da prošnja za odlog plačila davčnega dolga, ki jo vsebuje pritožba, ni nova in da zato ne gre za razširitev zahtevka, temveč bi se bil že davčni organ prve stopnje dolžan izreči tudi o odlogu oziroma obročnem plačilu, oziroma vsaj pozvati tožnico, da se o svojem zahtevku določno izjavi.
Pri ponovnem odločanju se je pristojni organ, z oziroma na možnost odpisa ali delnega odpisa v izjemnih primerih, dolžan opredeliti tudi do tistih tožničinih navedb, ki se nanašajo na njeno zdravstveno stanje oziroma invalidnost.
razlastitev - pogoji za razlastitev - obstoječa javna cesta - odškodnina za razlaščeno nepremičnino
Ob ugotovitvi, da je na zemljišču že zgrajena cesta, po kateri poteka promet, in da se zemljišče še vedno nahaja v lasti tožnice, je prvostopni organ imel podlago za zaključek, da so v obravnavanem primeru izpolnjeni pogoji iz 19. člena ZJC-B, ter ugodil zahtevi razlastitvene upravičenke Republike Slovenije za razlastitev zgoraj navedenega zemljišča.
Odškodnina, za katero sta se sporazumeli razlastitvena upravičenka in tožnica na ustni obravnavi pred organom, obsega vrednost nepremičnine glede na njeno dejansko rabo in stranske stroške, povezane z razlastitvijo.
ZUTD člen 16, 88-92. Pravilnik o koncesijah za opravljanje storitev za trg dela člen 8.
koncesija - podelitev koncesije za opravljanje storitev za trg dela - razpisni pogoji - izpolnjevanje razpisnih pogojev
Tožena stranka v obrazložitvi izpodbijane odločbe navaja, da tožeča stranka ne izpolnjuje prostorskega pogoja iz 3.1c) točke javnega razpisa, ki je določen v 11. členu Pravilnika o standardih in normativih za izvajanje storitev za trg dela in metodologiji za oblikovanje cen teh storitev. Ta ugotovitev pa ni v skladu z razpisnimi pogoji, saj mora ponudnik v skladu z javnim razpisom poleg ostalih splošnih pogojev izpolnjevati tudi prostorske pogoje v skladu z 8. členom Pravilnika o koncesijah za opravljanje storitev za trg dela.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh
Tožnik v svoji prošnji, kljub dopolnitvi, ni uspel s stopnjo verjetnosti izkazati, da bo s predlogom za odpravo prepovedi stikov uspešen, in s tem izkazati pogojev za upravičenost do BPP po 24. členu ZBPP.
ZUP člen 214. Uredba o izvajanju postopkov pri porabi sredstev evropske kohezijske politike v programskem obdobju 2007 - 2013 člen 14. Pravilnik o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije člen 218.
sofinanciranje iz javnih sredstev - javni razpis - razpisna merila - načelo enakosti - industrijska raziskava - eksperimentalni razvoj - za odločanje pristojen organ
Izpodbijani sklep je bil izdan v okviru pogojev javnega razpisa. Ne glede na vsebino ocenjevalnega lista in strokovno mnenje vodje pravne službe je odločitev sprejeta in sklep izdan s strani za to pristojnega organa.
denacionalizacija - zavezanec za vrnitev nepremičnin - povrnitev vlaganj - nova stvar
Za opredelitev zavezanca za vračilo nepremičnin po določbi 51. člena ZDen ne štejejo le podatki iz zemljiške knjige. Zemljiška knjiga je sicer res izvorna evidenca o (med drugim) lastništvu nepremičnin, za katero kot javno knjigo velja, da je resnično tisto, kar je v njej zapisano, vendar pa je treba v postopku denacionalizacije ugotoviti, v čigavem premoženju se dejansko nahajajo stvari, ki so predmet denacionalizacijske postopka.
Pri odločanju v postopku denacionalizacije je treba upoštevati stanje stvari, ki se vrača, v času vračanja, pri čemer je primarno načelo načelo vračanja v naravi, če je to možno.
Če je zaradi vlaganj prve tožnice prišlo do povečanja vrednosti vrnjene stvari, je to lahko stvar zahtevka prve tožnice za povračilo vlaganj po 25. členu ZDen.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - pravica graditi - dokazilo o pravici graditi - denacionalizacija
Sporna parcela, preko katere naj bi potekala trasa plinovoda, nesporno ni v lasti investitorja, temveč ima slednji na njej vknjiženo služnostno pravico obratovanja, vzdrževanja in nadzora plinovoda za čas trajanja in obratovanja plinovoda. Glede na to je bila pravilno upoštevana določba 53. člena ZUPUDPP, ki v prvem odstavku določa, da se kot dokazilo o pravici graditi objekte in izvajati druge posege v prostor, ki tvorijo prostorske ureditve iz 2. člena tega zakona, poleg dokazil iz 56. člena ZGO-1, šteje med drugim tudi: potrdilo pristojnega organa, da niso dokončani postopki po Zakonu o denacionalizaciji. Tožnik še ni zemljiškoknjižni lastnik sporne parcele, kar pomeni, da poseg v njegovo zasebno lastnino ni izveden, glede na to, da je bil v času izdaje gradbenega dovoljenja denacionalizacijski postopek še v teku, posledično pa tudi ni bilo izvedeno dedovanje po morebitnem denacionalizacijskemu upravičencu.