brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - premoženje prosilca - lastništvo nepremičnine
Tožnica v obravnavani zadevi ne izpolnjuje finančnega kriterija, ki je kot pogoj za dodelitev BPP določen v 13. členu ZBPP. V zadevi namreč ni sporno, da njen solastniški delež na stanovanjski hiši znaša 42.432,67 EUR in da v njej ne živi.
ZGO-1 člen 152, 157, 157/1. ZSKZ člen 2, 2/1, 2/3, 2/5, 3.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - inšpekcijski zavezanec - Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS - načelo povezanosti zemljišča in objekta
Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS je pravna oseba, na katero je Republika Slovenija z zakonom prenesla opravljanje nalog v zvezi z gospodarjenjem z zemljišči v njeni lasti, med drugim tudi izvrševanje nalog v okviru zagotavljanja pravne in dejanske urejenosti kmetijskih zemljišč, kmetij in gozdov v lasti države. To pa po mnenju sodišča pomeni, da je tožnik dolžan skrbeti za zakonito stanje na zemljiščih in je zanj odgovoren, v nasprotnem primeru pa mora v imenu Republike Slovenije in za njen račun prevzeti tudi bremena, ki jih zakon nalaga lastniku – torej tudi v primeru nezakonitih gradenj na zemljiščih, za gospodarjenje s katerimi je zadolžen.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh - predložitev izpodbijanega akta
Da je treba tožbi priložiti tudi upravni akt, ki se izpodbija, izhaja iz prvega odstavka 73. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih, da pa višje sodišče zavrne pritožbe zoper sklepe, s katerimi sodišče prve stopnje zavrže tožbo, če ji tak akt kljub pravilnemu pozivu sodišča na priložitev ni priložen, pa izhaja iz sodne prakse Višjega delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani.
ZD člen 224. ZBPP člen 24. ZPP člen 367, 367a, 367b.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh - dedovanje - zapuščinski postopek - obnova postopka - revizija
Zakon o dedovanju ne predvideva obnove postopkov v zapuščinskih zadevah. Rok za vložitev revizije pa je potekel, še preden sta prosilca vložila prošnjo za brezplačno pravno pomoč.
ZVOP-1 člen 80, 80/1. ZUP člen 129, 129/1, 129/1-4.
osebni podatki - uvedba biometrijskih ukrepov - ista upravna zadeva - spremenjene dejanske okoliščine
Tožeča stranka je sama navedla, da se strinja, da za samo prodajo športne opreme uvedba biometrijskih ukrepov ni nujno potrebna, temveč kot razlog za uvajanje teh ukrepov navaja zahtevo krovne družbe iz tujine. To pa po mnenju sodišča ne more biti pravno relevantno dejstvo, ki bi lahko vplivalo na drugačno odločitev v novem postopku. Zahteva krovne družbe še ne pomeni, da opravljanja dejavnosti tožeče stranke ni mogoče izvajati na drugačen način, kot da se zaposleni registrirajo s prstnimi odtisi. Pri presoji, kaj je nujno potrebno za opravljanje dejavnosti, za varnost ljudi ali premoženja ali za varovanje tajnih podatkov ali poslovne skrivnosti, je pravno relevantno dejstvo lahko samo to, ali so biometrijski ukrepi edini način, da se neka dejavnost sploh lahko opravlja oziroma ali je to neogibno potrebno za varnost ljudi ali premoženja ali za varovanje tajnih podatkov ali poslovne skrivnosti. Ta presoja pa je bila že opravljena v prvem postopku, ko je tožena stranka po vsebini zavrnila zahtevo tožeče stranke. Za izvajanje biometrijskih ukrepov.
mednarodna zaščita - status begunca - subsidiarna oblika zaščite - krvno maščevanje - notranja zaščita - prosilec iz Afganistana
Kar zadeva zatrjevanje krvnega maščevanja, je potrebno utemeljitev tožene stranke popraviti v tem smislu, da se preganjanje zaradi krvnega maščevanja obravnava v zvezi s statusom begunca, ne pa v zvezi z subsidiarno zaščito, kajti krvno maščevanje se po mednarodni praksi v azilnih zadevah povezuje s pripadnostjo določeni družbeni skupini kot podlagi za preganjanje iz 4. alineje 1. odstavka 27. člena ZMZ.
Ker tožeča stranka ugotovitvi tožene stranke, da bi vrnitev tožnika v provinco Wardak pomenila zanj nečloveško ravnanje iz 2. alineje 28. člena ZMZ, razumljivo ne nasprotuje, se tudi sodišču do teh ugotovitev tožene stranke ni treba opredeljevati. Vendar pa je tožena stranka v nadaljevanju odločila, da ima tožnik realne možnosti, da najde notranjo zaščito (68. člen ZMZ) v mestu Kabul, kamor bi sicer lahko pripotoval z letalom in mu ne bi bilo treba v provinco Wardak. Pri presoji notranje zaščite je treba upoštevati splošne okoliščine, ki prevladujejo v tem delu države, in osebne okoliščine prosilca. Tožena stranka je to storila na dovolj natančen, zanesljiv in celovit način.
Okoliščina, ali ima prosilec kakšnega sorodnika v Kabulu za podporo, je relevantna za presojo, vendar ne pomeni, da bi vsak, ki je sam, utrpel resno škodo v primeru vrnitve v Kabul. Tožnik ne spada v rizično oziroma ranljivo skupino z vidika vračanja v Kabul.
upravni spor - rok za vložitev tožbe v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Tožbo v upravnem sporu je treba vložiti v 30 dneh od vročitve upravnega akta, s katerim je bil končan postopek. Prepozno vloženo tožbo mora sodišče s sklepom zavreči.
denacionalizacija - zavezanec za vrnitev nepremičnin - povrnitev vlaganj - nova stvar
Za opredelitev zavezanca za vračilo nepremičnin po določbi 51. člena ZDen ne štejejo le podatki iz zemljiške knjige. Zemljiška knjiga je sicer res izvorna evidenca o (med drugim) lastništvu nepremičnin, za katero kot javno knjigo velja, da je resnično tisto, kar je v njej zapisano, vendar pa je treba v postopku denacionalizacije ugotoviti, v čigavem premoženju se dejansko nahajajo stvari, ki so predmet denacionalizacijske postopka.
Pri odločanju v postopku denacionalizacije je treba upoštevati stanje stvari, ki se vrača, v času vračanja, pri čemer je primarno načelo načelo vračanja v naravi, če je to možno.
Če je zaradi vlaganj prve tožnice prišlo do povečanja vrednosti vrnjene stvari, je to lahko stvar zahtevka prve tožnice za povračilo vlaganj po 25. členu ZDen.
zemljiški kataster - parcelacija - predlog za izrek ničnosti odločbe - ničnostni razlogi - zavrnitev predloga za izrek ničnosti odločbe
Odločba, katere ničnost uveljavljata tožnika, je bila izdana v postopku parcelacije zemljišč in izvedbe ustreznih sprememb v katastrskem operatu na podlagi določb ZZKat. Za odločanje v navedenih postopkih pa so, kot sta pravilno pojasnila že upravna organa obeh stopenj, pristojni upravni organ.
Nepotrebno oziroma nepravilno izvršen sklep sodišča N 67/90 z dne 10. 12. 1991 ne predstavlja ničnostnega razloga po določbah 279. člena ZUP.
Tožnika sta, tudi kolikor nista vložila zahteve z dne 18. 3. 1992, ki se nahaja v upravnem spisu, kasneje molče privolila v izdajo odločbe, saj sta nesporno prejela vabilo z dne 24. 3. 1992 za udeležbo na mejnem ugotovitvenem postopku ter se ga dne 30. 3. 1992 tudi udeležila ter zapisnik brez pripomb podpisala. Izstavljen pa jima je bil tudi račun, iz katerega izhaja, da se jima na podlagi njunega naročila zaračunava parcelacija, zato ni podan niti ničnostni razlog po 4. točki prvega odstavka 279. člena ZUP, saj sta tožnika, s svojim ravnanjem tekom spornega postopka parcelacije privolila v izdajo odločbe z dne 11. 6. 1992, ne glede na to, ali sta zahtevo dejansko vložila ali ne.
ZDavP-2 člen 101. Pravilnik o izvajanju Zakona o davčnem postopku člen 29, 30, 36, 37, 38. ZUP člen 133, 238.
odpis davčnega dolga - obročno plačilo davčnega dolga - odlog plačila davčnega dolga - vloga stranke - sprememba zahtevka - pritožbena novota - odpis davčnega dolga v izjemnih primerih
Iz tožničine vloge izhaja, da prosi za odpis davka, v nadaljevanju pa tudi za obročno plačilo ter za ustrezno "pomoč" v zvezi z zadevnim davčnim dolgom. Ne prosi torej zgolj za odpis, temveč tudi za vsakršno drugo ukrepanje, ki bi zmanjšalo ali olajšalo njeno davčno obveznost. To po presoji sodišča pomeni, da prošnja za odlog plačila davčnega dolga, ki jo vsebuje pritožba, ni nova in da zato ne gre za razširitev zahtevka, temveč bi se bil že davčni organ prve stopnje dolžan izreči tudi o odlogu oziroma obročnem plačilu, oziroma vsaj pozvati tožnico, da se o svojem zahtevku določno izjavi.
Pri ponovnem odločanju se je pristojni organ, z oziroma na možnost odpisa ali delnega odpisa v izjemnih primerih, dolžan opredeliti tudi do tistih tožničinih navedb, ki se nanašajo na njeno zdravstveno stanje oziroma invalidnost.
ZDoh-2 člen 15, 18, 18-6, 105, 105/3, 105/3-11. ZFPPIPP člen 408.
dohodnina - odmera dohodnine - drugi dohodki - osebni stečaj - odpust obveznosti
Tožnik se na osebni stečaj in odpust obveznosti ne more uspešno sklicevati. Izpodbijana odločba o odmeri dohodnine je bila namreč izdana 30. 8. 2011 in je postala izvršljiva 1. 10. 2011. Sklep o odpustu obveznosti pa je bil izdan 6. 10. 2011 ter je veljal za vse obveznosti, nastale do začetka osebnega stečaja, to je do 6. 1. 2009.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh
Tožnik v svoji prošnji, kljub dopolnitvi, ni uspel s stopnjo verjetnosti izkazati, da bo s predlogom za odpravo prepovedi stikov uspešen, in s tem izkazati pogojev za upravičenost do BPP po 24. členu ZBPP.
ZSŠP člen 2, 6, 8. Pravilnik o subvencioniranju študentske prehrane člen 23, 24, 25. ZUP člen 4. ZUS-1 člen 1, 2.
subvencionirana študentska prehrana - nadzor izvajanja subvencionirane študentske prehrane - ukrep prepovedi izvajanja subvencionirane študentske prehrane - preverjanje upravičenosti do subvencionirane študentske prehrane - obrazložitev odločitve - upravni spor
Sodišče se ne strinja s stališčem toženke, da gre pri njenem opravljanju nadzora nad izvajanjem subvencionirane študentske prehrane za civilno razmerje. Študentska organizacija Slovenije je nosilec javnega pooblastila, kar velja tudi za toženko, ki je ena izmed njenih organizacijskih oblik. Na podlagi 4. člena ZUP se upravni postopek smiselno uporablja tudi v drugih javnopravnih stvareh, ki nimajo značaja upravne zadeve po 2. členu ZUP, če niso urejene s posebnim zakonom. To posledično pomeni, da je na podlagi 1. in 2. člena ZUS-1 upravno sodišče stvarno pristojno za odločanje v tej zadevi.
Prvostopenjski sklep je res skopo obrazložen, vendar ga je drugostopenjski organ s sklepom o pritožbi dopolnil tako, da ustreza zahtevam obrazložitve iz 214. člena ZUP. Navedena je pravna podlaga za odločitev, kot tudi ugotovljeno dejansko stanje. V tem pogledu je pritožbeni organ navedel, da je bilo pri ponudniku 25. 5. 2012 ugotovljeno, da ni izvajal preverjanja upravičenosti do subvencionirane študentske prehrane, kar pomeni hujšo kršitev iz 25. člena Pravilnika o subvencioniranju študentske prehrane. Primarna dolžnost vsakega ponudnika je namreč, da vsakič najprej preveri, ali je oseba, ki želi unovčiti subvencijo za študentsko prehrano, do te dejansko upravičena. Subvencionirana študentska prehrana je namreč zagotovljena le upravičencem iz 6. člena ZSŠP. Gre za boniteto, zato jo je treba ozko razlagati, njeno racionalno in zakonito uporabo pa stalno preverjati. Iz odločbe o pritožbi nadalje izhaja, da je izvajalec preveril, koliko nepravilnosti je ponudnik že storil v tekočem razpisnem obdobju, in mu je ravno iz tega razloga tudi izrekel izpodbijani ukrep.
ZUreP-1 člen 92, 93. ZGO-1 člen 2, 2/1, 2/1-1, 2/1-2.
razlastitev - zahteva za razlastitev - javna korist
Glede na opredeljeni namen ureditve (ureditev fizične revitalizacije degradiranih urbanih površin v ureditev, ki je namenjena vsem občanom pod enakimi pogoji, kar nedvomno predstavlja javno korist) in ob upoštevanju opredelitve objekta gospodarske javne infrastrukture iz ZGO-1, ter opredelitev grajenega javnega dobra lokalnega pomena iz ZGO-1, bi se dalo sklepati, da je tožnica predlagala razlastitev zemljišča za namen, ki ga 93. člen ZUreP-1 opredeljuje kot dopustnega. Prvostopni organ je zato sprejel napačen zaključek, da se objekt - tržnica, katerega rekonstrukcija se je med drugim izvajala oziroma se še izvaja na zemljišču, uvršča med nestanovanjske objekte, ki ne predstavljajo objektov, za prevzem katerih je razlastitev dovoljena. Pri tem tudi ni pravno relevantno, da se bodo v tem objektu opravljale (sicer pretežno) pridobitne dejavnosti, saj to namena razlastitve oziroma podanosti javne koristi ne izključuje samega oziroma same po sebi, temveč je treba v vsakem primeru namen razlastitve oziroma izkazanosti javne koristi posebej presoditi, upoštevajoč okoliščine konkretnega primera.
denacionalizacija - denacionalizacijski upravičenec - načelo zaslišanja stranke
Organ je kršil pravila postopka, saj tožnikom pred izdajo odločbe ni bila dana možnost, da se izjavijo o dejstvih in okoliščinah, ki so pomembna za izdajo izpodbijane odločbe.
ZEN člen 30, 30/4, 30/5, 35/1, 36, 36/1. ZUP člen 9.
ureditev meje - evidentiranje urejene meje - mejna obravnava - udeležba na mejni obravnavi - vabilo na mejno obravnavo - načelo zaslišanja stranke
S ponovnim vabilom na mejno obravnavo, ki je bilo tožniku poslano pravočasno in na pravilen naslov, je prvostopni organ tožniku omogočil sodelovanje na mejni obravnavi in mu s tem tudi omogočil, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločbo. Dejstvo, da tožnik ponovnega vabila ni dvignil in se mejne obravnave ni udeležil, pa na zakonitost izpodbijane odločbe ne vpliva, saj geodetsko podjetje lahko opravi mejno obravnavo kljub odsotnosti lastnika, pod pogojem, da je bil ta predhodno pravilno vabljen. Vabil na mejno obravnavo ni treba vročati osebno, poleg tega pa je bilo drugo vabilo tožniku poslano več kot mesec dni pred izvedbo mejne obravnave, torej pravočasno, zato je prvostopni organ pravilno štel, da je bila tožniku zagotovljena možnost udeležbe na mejni obravnavi in to tudi ustrezno obrazložil s sklicevanjem na dokazila, ki so del elaborata. Namen zakonskih določb o vabljenju namreč ni zgolj v formalnosti, kot to razume tožnik, pač pa vendarle (tudi) v zagotovitvi lastniku, da se na mejno obravnavo ustrezno pripravi in se je tudi udeleži.
davčna izvršba - izpodbijanje izvršilnega naslova - osebni stečaj - odpust obveznosti
Izvršilnega naslova v postopku davčne izvršbe ni mogoče izpodbijati.
Upnik lahko svoj zahtevek za izpolnitev obveznosti, ki nastane do začetka stečajnega postopka, uveljavlja samo v stečajnem postopku proti dolžniku, če v zakonu za posamezne primere ni določeno drugače. V primeru osebnega stečaja je taka izjema določena v 408. členu ZFPPIPP. Ta sicer določa, da odpust obveznosti vpliva tako na prijavljene kot tudi na neprijavljene terjatve. Vendar pa mora tudi neprijavljena terjatev obstajati, kar pomeni, da mora biti jasno in konkretno določena, tako glede pravne podlage kot glede njene višine.
ZOZKD člen 10. Pravilnik o značilnih poškodbah za določanje odškodnine za telesne bolečine in okvaro zdravja žrtvam kaznivih dejanje člen 3, 9, 9/2, 9/2-1.
žrtev kaznivih dejanj - odškodnina - višina odškodnine - odškodnina za duševne bolečine - odškodnina za zmanjšanje življenjskih aktivnosti
Zavrnitev zahtevka za odškodnino zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti je po presoji sodišča pravilna, saj tožnik z ničemer ni dokazal takšnega prikrajšanja, zgolj splošne navedbe o tem, da je imel težave z zunanjim svetom, da je bil njegov izgled pretepača, ki je imel že nekajkrat zlomljen nos, in da ga je zapustilo dekle, s katero je hodil 3 leta, ne zadostujejo za drugačno odločitev.
ZZZDR člen 123, 185, 191, 213, 218. ZD člen 11. ZDKG člen 16.
dedni dogovor - predlog za odobritev dednega dogovora - skrbnik za posebni primer - koristi otroka - dedni delež - zmanjšanje dednega deleža - preživljanje otrok - zaščitena kmetija
Dedni dogovor ni v koristi mladoletnih otrok in z njim njihove koristi niso bile ustrezno zavarovane, saj so jim zagotovljeni zgolj minimalni deleži, ki niso sorazmerni s premoženjem, ki je predmet dediščine.
Osnovna obveznost glede preživljanja otrok je ob temeljni določbi v Ustavi, določena v 123. členu ZZZDR. Pri preživninski obveznosti, kot je določena v 16. členu ZDKG, pa gre za dodatno obveznost, ki pride v poštev le pri dedovanju zaščitene kmetije, kjer je zaradi varovanja kmetije predvidena rešitev za primere, ko so med dediči tudi mld. otroci zapustnika.
Uredba o plačilih za ukrepe osi 2 iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007 - 2013 v letih 2009 - 2013 člen 24.
neposredna plačila v kmetijstvu - dejanska raba kmetijskih zemljišč - neskladje med prijavljeno in ugotovljeno površino
Kontrolor je pri vseh GERK-ih navedel tako šifro prijavljene rabe, kot tudi šifro ter naziv ugotovljene rabe kmetijskih rastlin, vse po šifrantu, ki je priloga Pravilnika o evidenci dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč. Res je pri vseh GERK-ih navedel tudi opombo (na primer: drevje, zaraščanje, pašnik), vendar navedba opomb sama po sebi ne predstavlja nobene kršitve ali nepravilnosti, nasprotno, z navedbo opomb je kontrolor svoje ugotovitve še dodatno pojasnil.