Odlok o občinskih taksah v občini Logatec člen 6, 10, 10/2.
občinska taksa - občinska taksa za oglaševanje na javnih mestih - odmera takse - oglaševanje na javnih mestih - nastanek taksne obveznosti - taksna oprostitev
Obveznost plačila občinske takse za oglaševanje nastane z dnem postavitve taksnega predmeta, ki je objekt za oglaševanje (mali ploskovni objekt) in ni odvisna od tega, ali ima tožnik kot taksni zavezanec to oglasno mesto zasedeno z oglasnim sporočilom ali ne.
Takse se ne plača za objave političnih strank in neodvisnih kandidatov v predvolilnem obdobju, s tem so plačila takse oproščene le politične stranke in tisti posamezniki, ki kandidirajo na posameznih volitvah.
ZEN člen 30, 30/4, 30/5, 35/1, 36, 36/1. ZUP člen 9.
ureditev meje - evidentiranje urejene meje - mejna obravnava - udeležba na mejni obravnavi - vabilo na mejno obravnavo - načelo zaslišanja stranke
S ponovnim vabilom na mejno obravnavo, ki je bilo tožniku poslano pravočasno in na pravilen naslov, je prvostopni organ tožniku omogočil sodelovanje na mejni obravnavi in mu s tem tudi omogočil, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločbo. Dejstvo, da tožnik ponovnega vabila ni dvignil in se mejne obravnave ni udeležil, pa na zakonitost izpodbijane odločbe ne vpliva, saj geodetsko podjetje lahko opravi mejno obravnavo kljub odsotnosti lastnika, pod pogojem, da je bil ta predhodno pravilno vabljen. Vabil na mejno obravnavo ni treba vročati osebno, poleg tega pa je bilo drugo vabilo tožniku poslano več kot mesec dni pred izvedbo mejne obravnave, torej pravočasno, zato je prvostopni organ pravilno štel, da je bila tožniku zagotovljena možnost udeležbe na mejni obravnavi in to tudi ustrezno obrazložil s sklicevanjem na dokazila, ki so del elaborata. Namen zakonskih določb o vabljenju namreč ni zgolj v formalnosti, kot to razume tožnik, pač pa vendarle (tudi) v zagotovitvi lastniku, da se na mejno obravnavo ustrezno pripravi in se je tudi udeleži.
ZBPP člen 11, 12, 13, 14. ZUJF člen 152, 152/5. ZUP člen 9.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - premoženje družinskega člana - načelo zaslišanja stranke
Tožnica v upravnem postopku ni imela možnosti, da bi lahko navedla okoliščine, ki vplivajo na razpolaganje s solastniškim deležem njenega očeta na nepremičnini, ker je organ za BPP odločil le na podlagi njene prošnje in uradno pridobljenih podatkov. Ker pa gre za dejstva, ki bi lahko vplivala na njene pravice oziroma pravne koristi v zvezi z dodelitvijo brezplačne pravne pomoči, ji je to možnost treba dati.
DDV - dodatna odmera DDV - pogoji za priznanje odbitka DDV vedenje o goljufivih transakcijah - objektivne okoliščine - subjektivni element
Ko je storitve oziroma dobave opravil drug gospodarski subjekt, je mogoče pravico do odbitka DDV zavrniti le, če se na podlagi objektivnih okoliščin dokaže, da je naslovnik računa vedel oziroma bi moral vedeti, da je bila transakcija, na katero se sklicuje pri utemeljitvi pravice do odbitka, povezana z goljufijo izdajatelja računa ali drugega poslovnega subjekta v dobavni verigi. V konkretni zadevi gre za takšno situacijo. Tožnik ni ravnal s potrebno skrbnostjo, ker bi ob skrbnem ravnanju moral prepoznati, da gre za transakcije z namenom neupravičene pridobitve davčnih ugodnosti. Objektivne okoliščine kažejo, da tožnik ni ravnal z skrbnostjo, ki se zahteva od gospodarskih subjektov pri opravljanju gospodarske dejavnosti. Tožniku se ob ugotovljenih objektivnih okoliščinah, ki se nanašajo na sam način sklenitve poslov, nevodenju evidenc, tožnik nima nobene korespondence z navedenimi subjekti, plačilo je bilo izvedeno z asignacijo ipd. lahko očita, da je vedel oziroma bi moral vedeti, da je bila transakcija, na katero se sklicuje pri utemeljitvi pravice do odbitka DDV, povezana z goljufijo izdajateljev teh računov.
Uredba o plačilih za ukrepe osi 2 iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007 - 2013 v letih 2009 - 2013 člen 24.
neposredna plačila v kmetijstvu - dejanska raba kmetijskih zemljišč - neskladje med prijavljeno in ugotovljeno površino
Kontrolor je pri vseh GERK-ih navedel tako šifro prijavljene rabe, kot tudi šifro ter naziv ugotovljene rabe kmetijskih rastlin, vse po šifrantu, ki je priloga Pravilnika o evidenci dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč. Res je pri vseh GERK-ih navedel tudi opombo (na primer: drevje, zaraščanje, pašnik), vendar navedba opomb sama po sebi ne predstavlja nobene kršitve ali nepravilnosti, nasprotno, z navedbo opomb je kontrolor svoje ugotovitve še dodatno pojasnil.
ZSŠP člen 2, 6, 8. Pravilnik o subvencioniranju študentske prehrane člen 23, 24, 25. ZUP člen 4. ZUS-1 člen 1, 2.
subvencionirana študentska prehrana - nadzor izvajanja subvencionirane študentske prehrane - ukrep prepovedi izvajanja subvencionirane študentske prehrane - preverjanje upravičenosti do subvencionirane študentske prehrane - obrazložitev odločitve - upravni spor
Sodišče se ne strinja s stališčem toženke, da gre pri njenem opravljanju nadzora nad izvajanjem subvencionirane študentske prehrane za civilno razmerje. Študentska organizacija Slovenije je nosilec javnega pooblastila, kar velja tudi za toženko, ki je ena izmed njenih organizacijskih oblik. Na podlagi 4. člena ZUP se upravni postopek smiselno uporablja tudi v drugih javnopravnih stvareh, ki nimajo značaja upravne zadeve po 2. členu ZUP, če niso urejene s posebnim zakonom. To posledično pomeni, da je na podlagi 1. in 2. člena ZUS-1 upravno sodišče stvarno pristojno za odločanje v tej zadevi.
Prvostopenjski sklep je res skopo obrazložen, vendar ga je drugostopenjski organ s sklepom o pritožbi dopolnil tako, da ustreza zahtevam obrazložitve iz 214. člena ZUP. Navedena je pravna podlaga za odločitev, kot tudi ugotovljeno dejansko stanje. V tem pogledu je pritožbeni organ navedel, da je bilo pri ponudniku 25. 5. 2012 ugotovljeno, da ni izvajal preverjanja upravičenosti do subvencionirane študentske prehrane, kar pomeni hujšo kršitev iz 25. člena Pravilnika o subvencioniranju študentske prehrane. Primarna dolžnost vsakega ponudnika je namreč, da vsakič najprej preveri, ali je oseba, ki želi unovčiti subvencijo za študentsko prehrano, do te dejansko upravičena. Subvencionirana študentska prehrana je namreč zagotovljena le upravičencem iz 6. člena ZSŠP. Gre za boniteto, zato jo je treba ozko razlagati, njeno racionalno in zakonito uporabo pa stalno preverjati. Iz odločbe o pritožbi nadalje izhaja, da je izvajalec preveril, koliko nepravilnosti je ponudnik že storil v tekočem razpisnem obdobju, in mu je ravno iz tega razloga tudi izrekel izpodbijani ukrep.
ZDoh-2 člen 15, 18, 18-6, 105, 105/3, 105/3-11. ZFPPIPP člen 408.
dohodnina - odmera dohodnine - drugi dohodki - osebni stečaj - odpust obveznosti
Tožnik se na osebni stečaj in odpust obveznosti ne more uspešno sklicevati. Izpodbijana odločba o odmeri dohodnine je bila namreč izdana 30. 8. 2011 in je postala izvršljiva 1. 10. 2011. Sklep o odpustu obveznosti pa je bil izdan 6. 10. 2011 ter je veljal za vse obveznosti, nastale do začetka osebnega stečaja, to je do 6. 1. 2009.
zemljiški kataster - parcelacija - predlog za izrek ničnosti odločbe - ničnostni razlogi - zavrnitev predloga za izrek ničnosti odločbe
Odločba, katere ničnost uveljavljata tožnika, je bila izdana v postopku parcelacije zemljišč in izvedbe ustreznih sprememb v katastrskem operatu na podlagi določb ZZKat. Za odločanje v navedenih postopkih pa so, kot sta pravilno pojasnila že upravna organa obeh stopenj, pristojni upravni organ.
Nepotrebno oziroma nepravilno izvršen sklep sodišča N 67/90 z dne 10. 12. 1991 ne predstavlja ničnostnega razloga po določbah 279. člena ZUP.
Tožnika sta, tudi kolikor nista vložila zahteve z dne 18. 3. 1992, ki se nahaja v upravnem spisu, kasneje molče privolila v izdajo odločbe, saj sta nesporno prejela vabilo z dne 24. 3. 1992 za udeležbo na mejnem ugotovitvenem postopku ter se ga dne 30. 3. 1992 tudi udeležila ter zapisnik brez pripomb podpisala. Izstavljen pa jima je bil tudi račun, iz katerega izhaja, da se jima na podlagi njunega naročila zaračunava parcelacija, zato ni podan niti ničnostni razlog po 4. točki prvega odstavka 279. člena ZUP, saj sta tožnika, s svojim ravnanjem tekom spornega postopka parcelacije privolila v izdajo odločbe z dne 11. 6. 1992, ne glede na to, ali sta zahtevo dejansko vložila ali ne.
ZUreP-1 člen 92, 93. ZGO-1 člen 2, 2/1, 2/1-1, 2/1-2.
razlastitev - zahteva za razlastitev - javna korist
Glede na opredeljeni namen ureditve (ureditev fizične revitalizacije degradiranih urbanih površin v ureditev, ki je namenjena vsem občanom pod enakimi pogoji, kar nedvomno predstavlja javno korist) in ob upoštevanju opredelitve objekta gospodarske javne infrastrukture iz ZGO-1, ter opredelitev grajenega javnega dobra lokalnega pomena iz ZGO-1, bi se dalo sklepati, da je tožnica predlagala razlastitev zemljišča za namen, ki ga 93. člen ZUreP-1 opredeljuje kot dopustnega. Prvostopni organ je zato sprejel napačen zaključek, da se objekt - tržnica, katerega rekonstrukcija se je med drugim izvajala oziroma se še izvaja na zemljišču, uvršča med nestanovanjske objekte, ki ne predstavljajo objektov, za prevzem katerih je razlastitev dovoljena. Pri tem tudi ni pravno relevantno, da se bodo v tem objektu opravljale (sicer pretežno) pridobitne dejavnosti, saj to namena razlastitve oziroma podanosti javne koristi ne izključuje samega oziroma same po sebi, temveč je treba v vsakem primeru namen razlastitve oziroma izkazanosti javne koristi posebej presoditi, upoštevajoč okoliščine konkretnega primera.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh - obrazložitev odločbe
Tožena stranka ni sledila napotkom sodišča iz predhodnega postopka in v zvezi z zahtevkom za plačilo materialne in nematerialne škode ni navedla pravne podlage za uveljavljanje zahtevka ter posledično s tem v zvezi ni izvedla presoje verjetnosti izgleda za uspeh. Svojo odločitev je oprla na ugotovitev, da gre za pravno in dejansko zelo zapleten zahtevek, o katerem bo mogoče odločiti šele po izvedenem dokaznem postopku.
denacionalizacija - denacionalizacijski upravičenec - načelo zaslišanja stranke
Organ je kršil pravila postopka, saj tožnikom pred izdajo odločbe ni bila dana možnost, da se izjavijo o dejstvih in okoliščinah, ki so pomembna za izdajo izpodbijane odločbe.
ZUP člen 87, 87/4. ZUS-1 člen 28, 28/2, 36, 36/1, 36/1-2.
upravni spor - tožba zaradi molka organa - molk organa druge stopnje - fikcija vročitve - rok za vložitev tožbe - zavrženje tožbe
Eden od temeljnih pogojev za vložitev tožbe zaradi molka organa na drugi stopnji je ta, da drugostopenjska odločba še ni izdana. Ker pa je bila v konkretnem primeru drugostopenjska odločba že izdana, in je tožnik vložil tožbo šele nekaj let po vročitvi drugostopenjske odločbe, je tožnikova tožba vložena prepozno.
ZUS-1 člen 32. ZUP člen 8, 9, 138, 237. ZMZ člen 3, 3/1, 3/1-7, 3/1-12, 30, 33.
mednarodna zaščita - stranka v postopku mednarodne zaščite - državljan države članice EU - načelo materialne resnice - načelo zaslišanja stranke - začasna odredba
Okoliščina, ali je prosilec za mednarodno zaščito državljan države članice, ali pa je državljan tretje države, je ključna za dostop stranke do azilnega postopka in mednarodne zaščite, pri čemer je tožnik v prošnji navajal, da je bil v Kamerunu zaradi političnega udejstvovanja in nemirov zaprt (dvakrat za en mesec) in da je bil v zaporu v nehumanih razmerah tudi mučen z mačeto, za kar je pokazal brazgotine na levi nogi. Ker je tožnik v prošnji navajal okoliščine, ki bi lahko pomenile preganjanje v smislu Ženevske konvencije o status beguncev, ali pa kršitev 3. člena Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, bi tožena stranka morala kontradiktornost podatka o tožnikovem državljanstvu iz dopisa Policijske uprave in iz tožnikove navedbe v prošnji razčistiti.
Izključitev iz vseh pravic, ki jih pravo EU zagotavlja prosilcem za azil, ne glede na to, za koliko dni takšna izključitev učinkuje, je težko popravljiva škoda v smislu 2. odstavka 32. člena ZUS-1. Koristi nasprotnih strank ni, javni interes pa govori za izdajo začasne odredbe, ker je to v skladu z namenom učinkovitega izvrševanja prava EU, zato je izdaja začasne odredbe ne samo sorazmerna, ampak tudi nujna.
dohodnina - dohodnina od dobička iz kapitala - odsvojitev nepremičnine - čas pridobitve kapitala - vrednost kapitala ob odsvojitvi
Čas pridobitve kapitala (nepremičnine) izhaja iz pravnomočne upravne odločbe, s katero je bil tožniku odmerjen davek od prometa nepremičnin, pridobljenih na podlagi zamudne sodbe z dne 22. 12. 2008. Neutemeljen je zato njegov ugovor, da naj bi nepremičnino pridobil že leta 1993, ko naj bi se iztekel 10 letni rok za priposestvovanje.
Pred pričetkom gradnje garaže tožnik ni pridobil gradbenega dovoljenja, zato garaža v celoti (in ne le v delu, ki presega dimenzije enostavnega objekta, kot ugovarja tožnik) predstavlja nelegalno gradnjo.
upravni spor - pravnomočna odločba o isti zadevi - res iudicata - zavrženje tožbe
Procesna predpostavka za meritorno odločanje o tožbi, vloženi 15. 12. 2012, ni podana. V upravnem sporu med istima strankama in glede istega predmeta – zahtevka za nepovratna gotovinska in kreditna sredstva ter vrednostne papirje, je bila že izdana pravnomočna sodba po tožbi, vloženi 9. 10. 2012. Zato je sodišče tožbo, vloženo 15. 12. 2012, zavrglo na podlagi 8. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - namen brezplačne pravne pomoči - stroški nasprotne stranke v izvršilnem postopku
Tožnica, ki v izvršilnem postopku nastopa kot dolžnica, ni upravičena do oprostitve plačila stroškov, ki so v sklepu o izvršbi priznani upniku, saj ti niso namenjeni uresničevanju njene pravice do sodnega varstva.
ZUP člen 229, 235, 238, 240, 240/2. ZGO-1 člen 89, 96, 96/1, 96/1-3.
uporabno dovoljenje - zavrnitev zahteve za izdajo uporabnega dovoljenja - pritožba - vsebina pritožbe - rok za pritožbo - zavrženje pritožbe
Niti naslov niti nesporna vsebina dopisa z dne 1. 3. 2012 ne kažeta, da bi tožnik pisanje vložil kot pravno sredstvo, torej ker se ne bi strinjal z zavrnitvijo izdaje uporabnega dovoljenja, saj izrecno navaja, da bo za vsa odstopanja razen dveh, za katera meni, da ju ni, vložil zahtevo za spremembo gradbenega dovoljenja. Zato tudi sodišče meni, da navedenega dopisa ni mogoče obravnavati drugače kot pojasnila oz. obvestila upravnemu organu o nadaljnjem tožnikovem ravnanju glede nesporno ugotovljenih neskladnosti, ki so bile razlog za negativno odločbo, ne pa kot pritožbo, s katero bi si prizadeval za drugačno odločitev.
Sodišče še dodaja, da bi bila vloga z dne 30. 8. 2012 prepozna tudi v primeru, če bi tožnik z njo dopolnjeval sicer pravočasno vloženo pritožbo, bi pa te dopolnitve pomenile širitev pritožbenih razlogov oziroma bi tožnik z njimi uveljavljal tudi tiste, ki jih v pritožbi ni navedel.
ZVPoz člen 41, 41/1. Pravilnik o pregledovanju in preizkušanju vgrajenih sistemov aktivne požarne zaščite člen 4.
inšpekcijski ukrep - varstvo pred požarom - tehnični nadzor vgrajenega sistema
Iz določb 41. člena ZVPoz in 4. člena Pravilnika o pregledovanju in preizkušanju vgrajenih sistemov aktivne požarne zaščite ni mogoče zaključiti, da so lahko pooblaščeni serviserji ali vzdrževalci tudi fizične ali pravne osebe, ki jih uporabnik sistema pooblasti za vzdrževanje, če nimajo za to pooblastila proizvajalca oziroma tistega, ki je sistem vgradil.