zdravstveno varstvo - pravica do plačila zdravstvenih storitev v višini do polne vrednosti storitev - razveljavitev predhodno izdane odločbe - kršitev pravil postopka
Iz izpodbijane odločbe je razvidno, da je bila tožniku pravica do zdravstvenega varstva – plačila zdravstvenih storitev v višini razlike do polne vrednosti storitev enkrat že priznana, saj v prvem odstavku obrazložitve odločbe piše, da ima tožnik z odločbo upravne enote to pravico že priznano. Z izrekom izpodbijane odločbe pa ta odločba ni bila razveljavljena, kot to zahteva drugi odstavek 231. člena ZUJF. Upravni organ te odločbe tudi ni razveljavil s posebno odločbo. Novo odločbo o isti zadevi je mogoče izdati le, če se odpravi, razveljavi ali spremeni prejšnja odločba.
Obema sprejemnikoma ponudbe je mogoče priznati status kmeta. Ker obema kmetovanje ob zaposlitvi predstavlja dodatno dejavnost, oba pa tudi obdelujeta zemljišča sama z osebnim delom, je kot zadnji izključujoč kriterij treba upoštevati izbiro prodajalca.
ZVis člen 71. Statut Univerze v Ljubljani 153. ZUP člen 214.
visoko šolstvo - vpis v višji letnik - izjemni vpis - pogoji za izjemni vpis - obrazložitev odločbe
Izpodbijani akt nima uvoda, v katerem bi bilo navedeno, na podlagi katerih določb o pristojnosti je senat fakultete odločil o zadevi, iz obrazložitve akta pa ni razvidno, koliko članov senata je bilo prisotnih in kakšen je bil izid glasovanja. V obrazložitvi akta tudi ni navedeno, na kateri materialno-pravni podlagi je organ odločal (4. točka 1. odstavka 214. člena ZUP), čeprav je mogoče sklepati, da je uporabil 153. člena Statuta UL. Organ bo tako moral v ponovnem postopku pravno relevantna dejstva z upoštevanjem dokazov, ki jih je predlagal tožnik in o katerih se je izrekla tudi Komisija v postopku odločanja po nadzorstveni pravici, tudi aplicirati na zakonski dejanski stan in v skladu z 214. členom ZUP povzeti navedbe tožnika o dejstvih in prošnji, opredeliti ugotovljeno dejansko stanje, razloge, za presojo dokazov in razloge za odločitev
ZUP člen 213, 214, 251, 251/4, 254. ZUS-1 člen 40.
pravica do seznanitve z osebnimi podatki - izrek odločbe - obrazložitev odločbe
Tožena stranka z izrekom ni zadostila določilom 6. odstavka 213. člena ZUP in 1. odstavka 214. člena ZUP, po katerem mora obrazložitev odločbe obsegati tudi razloge, zaradi katerih ni bilo ugodeno kakšnemu zahtevku strank. Izrek, kot ga je izoblikovala tožena stranka v izpodbijani odločbi, ni dovolj določen, saj ne izhaja, v katerem delu se zahteva prosilke zavrne, kot tudi ne, kakšna je odločitev tožene stranke glede preostalega dela pritožbe, ki ji je z izrekom pod točko 1 le delno ugodeno.
upravni postopek - davčni postopek - rok za vložitev pritožbe - vročitev odločbe - fikcija vročitve - zavrženje pritožbe
Rok za pritožbo je v primeru, ko naslovnik pošiljke na pošti ne prevzame v predpisanem 15-dnevnem roku, vezan na potek tega roka in s tem na fikcijo vročitve; dan preteka tega roka se namreč hkrati šteje za dan vročitve odločbe. Od tega dne dalje in ne od dejanskega prejema odločbe, kot zmotno meni tožeča stranka, torej začne teči rok za pritožbo.
Uredba sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. oktobra 1992 o carinskem zakoniku skupnosti člen 78, 220, 221. ZDMV člen 6. ZDDV-1 člen 38, 38/1.
naknadno preverjanje deklaracij - preverjanje po uradni dolžnosti - naknadni obračun dajatev - davek na motorna vozila - DDV
Če se pri ponovnem pregledu deklaracije izkaže, da so bile določbe o zadevnem carinskem postopku uporabljene na podlagi netočnih ali nepopolnih podatkov, carinski organi ob upoštevanju vseh sprejetih predpisov, sprejmejo potrebne ukrepe za ureditev položaja, pri čemer upoštevajo nove informacije, s katerimi razpolagajo.
V zadevi je sporna (tudi) naložitev plačila dodatnih dajatev tožniku in sicer DMV in DDV. Glede na namen ZDMV, da se DMV plačuje od prometa motornih vozil, je po presoji sodišča v konkretni zadevi treba pri uvozu motornih vozil kot davčno osnovo za DMV upoštevati celotno vrednost vozila. Glede na to, da gre za uvoz motornih vozil, ki so imela neskupnostni status, je carinski organ ob upoštevanju carinske vrednosti teh motornih vozil pravilno določil tudi osnovo za obračun DDV v višini celotne vrednosti teh motornih vozil. V postopku je tožnik zahteval opustitev naknadne vknjižbe dajatev po b) točki drugega odstavka 220. člena CZS. Ker ni mogoč zaključek, da v predmetni zadevi tožnik ni bil dobroveren iz razloga, ker je na carinski organ naslovil vprašanje in ker nato ni zahteval odgovora (ni urgiral) glede postavljenega vprašanja, bo moral organ prve stopnje ponovno presojati, ali so izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka točke b) člena 220 CZS, da se tožniku ne opravi naknadna vknjižba dajatev.
ZBPP člen 40. ZOdvT člen 23, 23/2. ZOI-1 člen 20. ZZZDR člen 113.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetniku - priglasitev stroškov - razlaga Odvetniške tarife
Pravilno je stališče organa za BPP, da gre v sodnem postopku za spremembo osebnega imena mld. otroku za spor iz razmerij med starši in otroki, zato je pravilno uporabil vrednost predmeta in glede na to tudi pravilno odmeril nagrado tožnici.
ZEN člen 44, 47, 47/1, 48, 48/1, 48/5, 48/6. ZUS-1 člen 52.
evidentiranje parcelacije - označitev meje v naravi - tožbena novota
Tožniki neutemeljeno ugovarjajo, da gre v konkretnem primeru za nedopusten poseg v njihovo lastninsko pravico. Predmetni postopek je namreč zgolj postopek parcelacije, v katerem pa gre le za združitev parcel oziroma za (kot v tem primeru) za delitev parcel. To pomeni, da s predmetnim postopkom v ničemer ni bilo poseženo v lastninsko pravico tožnikov.
Za vknjižbo v zemljiški knjigi zadostuje, da so zemljiške parcele označene le s parcelno številko in oznako katastrske občine.
Tožniki niso navedli zakaj tožbenega ugovora niso podali že tekom upravnega postopka, niti niso pojasnili zakaj, zato predstavlja tožbeno novoto in ga sodišče ne more upoštevati.
ZUP člen 169, 171. Pravilnik o plačilih staršev za programe v vrtcih člen 9, 9/1, 9/2, 24, 24/2.
vrtec - plačilo za program vrtca - znižano plačilo vrtca - premoženjsko stanje družine - resnični podatki v vlogi - zamolčanje podatkov - javna listina
Tožnica ne zatrjuje, da bi pred pristojnim organom postopek dokazovanja neresničnosti podatkov v javni listini sprožila, zato je pravilna dokazna ocena upravnih organov obeh stopenj, da sta bili sporni motorni vozili v relevantnem obdobju registrirani na tožnico kot fizično osebo. Ker teh motornih vozil tožnica v vlogi za znižano plačilo vrtca nesporno ni navedla, je prvostopenjski organ ravnal pravilno, ko je ob upoštevanju določbe drugega odstavka 24. člena Pravilnika o plačilih staršev za programe v vrtcih izdal izpodbijano odločbo.
ZBPP člen 13. ZSVarPre člen 24, 24/2. Pravilnik o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem člen 14.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - razpolaganje z nepremičnino
Tožnik je zaprosil za brezplačno pravno pomoč zaradi vložitve predloga za odlog izvršbe in predloga za preklic dražbe na ½ nepremičnine, ki v naravi predstavlja ½ hiše, katere lastnik je tožnik do celote in kjer tudi živi, uporabne površine 97 m2, katere presežek 37 m2 nad površino primernega stanovanja (tj. nad 60 m2) je organ za brezplačno pravno pomoč upošteval kot premoženje, s katerim lahko tožnik razpolaga. Razlaga organa za brezplačno pravno pomoč, da lahko tožnik z deležem hiše v površini 37 m2 kot presežkom primerne površine za enoosebno družino, kljub teku izvršilnega postopka razpolaga, je napačna, pri čemer pa je treba tudi upoštevati, da bi v primeru prodaje ½ nepremičnine, tožnik imel v lasti le še preostalo ½ te nepremičnine, torej (le) 48,50 m2 uporabne površine. Zato presežka stanovanjske hiše v površini 37 m2, v kateri tožnik živi, glede na okoliščine obravnavanega primera, ni mogoče šteti kot premoženja prosilca, s katerim ta lahko razpolaga.
telekomunikacije - spor med operaterjem in končnim uporabnikom - zaračunanje storitev - začasen izklop priključka
Začasen izklop pomeni le za določen čas prekinjeno dobavo elektronskih komunikacijskih storitev, pri čemer je naročniško razmerje ves čas v veljavi, medtem ko prekinitev naročniškega razmerja pomeni trajno prenehanje pogodbenega naročniškega razmerja. Ponovna vzpostavitev v primeru začasnega izklopa se vzpostavi avtomatično, brez posredovanja stranke, ko stranka poravna zapadle obveznosti. Splošni pogoji uporabe pa so del naročniške pogodbe – njen sestavni del.
dodelitev brezplačne pravne pomoči - vsebinski pogoj - pravica do sodnega varstva - pravica do poštenega sojenja
Namen brezplačne pravne pomoči po ZBPP je uresničevanje pravice do sodnega varstva po načelu enakopravnosti, upoštevajoč socialni položaj osebe, ki brez škode za svoje preživljanje in preživljanje svoje družine te pravice ne bi mogla uresničevati. Gre za institut, ki zagotavlja dostop do sodišča tudi socialno šibkim strankam v zadevah, ki niso očitno nerazumne oziroma v katerih ima stranka verjeten izgled za uspeh. Glede na določbe 24. člena ZBPP je tožena stranka dolžna presoditi, ali ima zadeva verjeten izgled za uspeh in ali jo je razumno sprožiti, kar pa ne pomeni meritornega odločanja v zadevi, na katero se nanaša prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Z ZBPP in posledično z izpodbijano odločbo o zavrnitvi dodelitve brezplačne pravne pomoči zato ni poseženo v pravico do sodnega varstva in v pravico do poštenega sojenja.
Tožnica je zahtevo za povrnitev vlaganj v denacionalizirano nepremičnino vložila 4. 1. 1999 (na podlagi določb ZDen-B). O navedeni zahtevi odloča organ, zoper odločbe katerega ni pritožbe, ta pa do vložitve zahteve tožnice, naj organ odloči v nadaljnjih sedmih dneh, z dne 28. 9. 2011 v zadevi ni odločil, neuspešno pa se je iztekel tudi nadaljnji rok za odločitev v 7 dneh. Tudi do 7. 8. 2012, ko je tožnica vložila tožbo, o njeni zahtevi za povrnitev vlaganj organ še ni odločil, zato tožnica pravni interes za tožbo zaradi molka organa tudi še izkazuje, saj organ v zadevi še ni odločil.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - lastni dohodek prosilca
Med lastne dohodke ne štejejo prejemki, ki so namenjeni plačilu izobraževanja ali usposabljanja. Tožnik je tožbi priložil odločbo Ministrstva za pravosodje in javno upravo, iz katere sicer izhaja, da se mu dovoli opravljanje izpita za izvršitelja, in da stroški znašajo 155,46 EUR, ni pa predložil dokazila o tem, da je ta strošek izobraževanja oziroma usposabljanja dejansko plačal.
Tožena stranka je na podlagi osebnih prejemkov vseh treh članov gospodinjstva, ki jih tožnika v tožbenih ugovorih niti ne prerekata, pravilno ugotovila, da tožnika ne izpolnjujeta finančno premoženjskega pogoja za dodelitev BPP.
skrbnik za poseben primer - skrbnik denacionaliziranega premoženja - stranka v postopku
Kdo so lahko stranke postopka, je odvisno od postopkovnega predpisa, ki opredeljuje pojem stranke v procesnem smislu, torej ZUP, ter od materialnega predpisa, v tem primeru ZDen, ki določa, kdo ima v tem postopku kakšno pravico, obveznost ali neposredno pravno korist. Sodišče ugotavlja, da ima tožeča stranka v denacionalizacijskem postopku, v katerem je treba postaviti skrbnika za poseben primer, že priznano lastnost stranke v postopku, kar je po presoji sodišča pravilno upošteval že prvostopenjski upravni organ, zato je tej stranki tudi vročil odločbo. Udeležba v denacionalizacijskem postopku tožeči stranki daje pravni pravni interes v smislu 42. člena ZUP, zato je bila odločitev tožene stranke, ki je zavrgla pritožbo tožeče stranke zoper odločitev prvostopenjskega organa, iz razloga, ker je ni vložila upravičena oseba, nepravilna.
brezplačna pravna pomoč - navajanje neresničnih podatkov - lastništvo nepremičnin - prepoved vlaganja novih prošenj
Tožnik ni vložil nepopolne ali nerazumljive vloge, temveč je nesporno med strankami obkrožil obrazec v rubriki, ki se nanaša na lastništvo nepremičnin, tako da je z obkrožitvijo, da ni lastnik nepremičnin, navedel neresnične podatke. Takšno prikazovanje podatkov, ki ne ustrezajo dejanskemu stanju, pa je zakonsko sankcionirano v določbah petega odstavka 20. člena ZBPP, ne samo z zavrnitvijo prošnje za dodelitev BPP, temveč tudi s tem, da prosilec nadaljnjih 6 mesecev ne more ponovno zaprositi za BPP.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - osebni stečaj - odpust obveznosti - terjatev iz naslova zakonite preživnine
Glede na namen stečajnega postopka je tožena stranka pravilno ugotovila, da uvedba stečajnega postopka proti tožniku, ki nima nobenega premoženja, nima pravne podlage, saj ne bi prišlo do poplačila upnikov. Pa tudi sicer, če bi bil stečajni postopek uveden, te terjatve proti tožniku ne bi prenehale. Tožena stranka je tudi pravilno uporabila določbo 408. člena ZFPPIPP, ki določa, da odpust obveznosti ne učinkuje za prednostne terjatve iz prvega odstavka 390. člena tega zakona. Odpust obveznosti tako ne učinkuje za terjatve iz naslova zakonite preživnine, katero prosilec nesporno med strankama ne plačuje.
odmera davka v posebnih primerih - ocena davčne osnove - načelo materialne resnice - izvor premoženja - dokazno breme
Sodišče se strinja z zaključkom davčnih organov, da tožeča stranka ni dokazala vira sredstev, s katerimi je razpolagala oziroma njegove sledljivosti in se v celoti strinja z oceno predloženih dokazov.