brezplačna pravna pomoč - navajanje neresničnih podatkov - lastništvo nepremičnin - prepoved vlaganja novih prošenj
Tožnik ni vložil nepopolne ali nerazumljive vloge, temveč je nesporno med strankami obkrožil obrazec v rubriki, ki se nanaša na lastništvo nepremičnin, tako da je z obkrožitvijo, da ni lastnik nepremičnin, navedel neresnične podatke. Takšno prikazovanje podatkov, ki ne ustrezajo dejanskemu stanju, pa je zakonsko sankcionirano v določbah petega odstavka 20. člena ZBPP, ne samo z zavrnitvijo prošnje za dodelitev BPP, temveč tudi s tem, da prosilec nadaljnjih 6 mesecev ne more ponovno zaprositi za BPP.
Tožnica je zahtevo za povrnitev vlaganj v denacionalizirano nepremičnino vložila 4. 1. 1999 (na podlagi določb ZDen-B). O navedeni zahtevi odloča organ, zoper odločbe katerega ni pritožbe, ta pa do vložitve zahteve tožnice, naj organ odloči v nadaljnjih sedmih dneh, z dne 28. 9. 2011 v zadevi ni odločil, neuspešno pa se je iztekel tudi nadaljnji rok za odločitev v 7 dneh. Tudi do 7. 8. 2012, ko je tožnica vložila tožbo, o njeni zahtevi za povrnitev vlaganj organ še ni odločil, zato tožnica pravni interes za tožbo zaradi molka organa tudi še izkazuje, saj organ v zadevi še ni odločil.
ZMZ člen 51, 51/1, 51/1-1, 59, 59/1. ZUS-1 člen 40, 40/3.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - prosti preudarek - ugotavljanje istovetnosti prosilca - prstni odtisi v bazi EURODAC
Tožnik ni predložil nobene listine, na podlagi katere bi bilo mogoče ugotoviti njegovo istovetnost, ves čas poti od Afganistana do Slovenije je potoval ilegalno, predstavljal se je z različnimi imeni, iz pridobljenih rezultatov iz baze EURODAC pa tudi izhaja, da so bili prstni odtisi tožnika v to bazo že posredovani s strani Belgije, dvakrat s strani Grčije, s strani Slovenije in nazadnje še s strani Italije. Tožena stranka je pravilno ocenila, da je ukrep omejitve gibanja nujen, da tožnik v času postopka ugotavljanja, katera država je pristojna za reševanje njegove prošnje, ne bo zapustil ozemlja Republike Slovenije ter da bo, če se ugotovi, da je za reševanje prošnje odgovorna Italija, mogoča realizacija predaje tožnika tej državi. Tožena stranka je tudi pravilno ugotovila, da kaže z ilegalnim prehajanjem meja različnih držav tožnik begosumnost.
ZUreP-1 člen 92, 93, 93/1, 93/3, 97, 100. ZPNačrt člen 109.
razlastitev - uvedba razlastitvenega postopka - javna cesta - javna korist - obstoj javne koristi
Z navedbami, da je bilo predvidenih več tras za obvoznico, izbrana pa tista, ki poteka po njunih parcelah, tožnika nista dokazala, da je bilo razmerje med javnim interesom in posegom v njuno lastninsko pravico nepravilno pretehtano.
Pravilno je stališče prvostopnega organa, da javni interes za izgradnjo obvoznice, ki je po statusu grajeno javno dobro – potrebo po njeni izgradnji je razlastitvena upravičenka obrazložila z zahtevo po večji prometni varnosti, večji prepustnosti prometa glede na sedanje, prometno neustrezne razmere – upravičuje poseg v zasebno lastnino in presega zasebni interes, ki je v upravičenjih lastninske pravice na kmetijskih zemljiščih.
ZBPP člen 40. ZOdvT člen 23, 23/2. ZOI-1 člen 20. ZZZDR člen 113.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetniku - priglasitev stroškov - razlaga Odvetniške tarife
Pravilno je stališče organa za BPP, da gre v sodnem postopku za spremembo osebnega imena mld. otroku za spor iz razmerij med starši in otroki, zato je pravilno uporabil vrednost predmeta in glede na to tudi pravilno odmeril nagrado tožnici.
ZBPP člen 12, 13, 49, 49/1. ZSVarPre člen 8. ZDIU12 člen 4.
brezplačna pravna pomoč - vračilo neupravičeno prejete brezplačne pravne pomoči - izboljšanje premoženjskega stanja
Glede na to, da že znesek tožnikove mesečne pokojnine (548,40 EUR) presega dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka (520 EUR), ob upoštevanju prvega odstavka 49. člena ZBPP, ni mogoče upoštevati ugovora tožnika v tožbi, da se mu je premoženjsko stanje v obdobju zadnjih štirih let prej poslabšalo, kot izboljšalo, zato je dolžan povrniti sredstva dodeljena iz naslova BPP.
odmera davka v posebnih primerih - sredstva za privatno potrošnjo - gotovina - vnos gotovine v državo - pogodba o dosmrtnem preživljanju - navidezni pravni posel
Ni šlo le za "videz, da nekdo živi bolje", temveč za konkretne okoliščine, ki predstavljajo ustrezno (dejansko) podlago za začetek odmernega postopka. Očitki, ki se nanašajo na pridobivanje podatkov s strani davčnih organov ne držijo.
Ni utemeljen tožbeni ugovor, da metode "neto vrednosti" kot metode za izračun davčne osnove, zakon ne določa. Pogodba o dosmrtnem preživljanju, ki je bila sklenjena 28.1.2010 in v inšpiciranem obdobju še ni veljala, zato je davčni organ kot dokaz o obstoju tožnikove obveznosti preživljanja v inšpiciranem obdobju utemeljeno ne upošteva. Z relevantnim dokazom o vnosu gotovine v državo (potrdilom carine) tožnik ne razpolaga.
ZDDPO-2 člen 12, 12/3, 29, 29/1. ZDavP-2 člen 76, 76/1, 77. Slovenski računovodski standardi številka 10.3, 16.10, 12, 21, 22.
davek od dohodkov pravnih oseb - pogodba o zastopanju pri pridobivanju poslov - stroški intelektualnih storitev - provizija - verodostojna listina - davčno priznani odhodki - odprava pasivnih časovnih razmejitev - dokazno breme
Tožnik spornih stroškov intelektualnih storitev ni izkazal. Slednji pa je tisti, ki mora z verodostojnimi listinami dokazati, da je storitve, navedene v spornih računih tožnika, izdajatelj spornih računov tudi dejansko izvedel.
Glede prenizko izkazanih prihodkov iz naslova odprave kratkoročnih pasivnih časovnih razmejitev, kot vnaprej vračunanih stroškov za sanacijo deponije in betonarne, se sodišče z ugotovitvami obeh davčnih organov strinja.
odmera davka v posebnih primerih - ocena davčne osnove - načelo materialne resnice - izvor premoženja - dokazno breme
Sodišče se strinja z zaključkom davčnih organov, da tožeča stranka ni dokazala vira sredstev, s katerimi je razpolagala oziroma njegove sledljivosti in se v celoti strinja z oceno predloženih dokazov.
ZEN člen 44, 47, 47/1, 48, 48/1, 48/5, 48/6. ZUS-1 člen 52.
evidentiranje parcelacije - označitev meje v naravi - tožbena novota
Tožniki neutemeljeno ugovarjajo, da gre v konkretnem primeru za nedopusten poseg v njihovo lastninsko pravico. Predmetni postopek je namreč zgolj postopek parcelacije, v katerem pa gre le za združitev parcel oziroma za (kot v tem primeru) za delitev parcel. To pomeni, da s predmetnim postopkom v ničemer ni bilo poseženo v lastninsko pravico tožnikov.
Za vknjižbo v zemljiški knjigi zadostuje, da so zemljiške parcele označene le s parcelno številko in oznako katastrske občine.
Tožniki niso navedli zakaj tožbenega ugovora niso podali že tekom upravnega postopka, niti niso pojasnili zakaj, zato predstavlja tožbeno novoto in ga sodišče ne more upoštevati.
skrbnik za poseben primer - skrbnik denacionaliziranega premoženja - stranka v postopku
Kdo so lahko stranke postopka, je odvisno od postopkovnega predpisa, ki opredeljuje pojem stranke v procesnem smislu, torej ZUP, ter od materialnega predpisa, v tem primeru ZDen, ki določa, kdo ima v tem postopku kakšno pravico, obveznost ali neposredno pravno korist. Sodišče ugotavlja, da ima tožeča stranka v denacionalizacijskem postopku, v katerem je treba postaviti skrbnika za poseben primer, že priznano lastnost stranke v postopku, kar je po presoji sodišča pravilno upošteval že prvostopenjski upravni organ, zato je tej stranki tudi vročil odločbo. Udeležba v denacionalizacijskem postopku tožeči stranki daje pravni pravni interes v smislu 42. člena ZUP, zato je bila odločitev tožene stranke, ki je zavrgla pritožbo tožeče stranke zoper odločitev prvostopenjskega organa, iz razloga, ker je ni vložila upravičena oseba, nepravilna.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - osebni stečaj - odpust obveznosti - terjatev iz naslova zakonite preživnine
Glede na namen stečajnega postopka je tožena stranka pravilno ugotovila, da uvedba stečajnega postopka proti tožniku, ki nima nobenega premoženja, nima pravne podlage, saj ne bi prišlo do poplačila upnikov. Pa tudi sicer, če bi bil stečajni postopek uveden, te terjatve proti tožniku ne bi prenehale. Tožena stranka je tudi pravilno uporabila določbo 408. člena ZFPPIPP, ki določa, da odpust obveznosti ne učinkuje za prednostne terjatve iz prvega odstavka 390. člena tega zakona. Odpust obveznosti tako ne učinkuje za terjatve iz naslova zakonite preživnine, katero prosilec nesporno med strankama ne plačuje.
ugotovitev državljanstva - črtanje iz državljanske knjige - črtanje na podlagi 23. člena ZJD
Pravno podlago v postopku ugotavljanju državljanstva predstavlja prehodna določba 39. člena ZDRS, ki določa, da velja po tem zakonu za državljana Republike Slovenije tisti, ki je po dosedanjih predpisih imel državljanstvo Republike Slovenije in Socialistične federativne Republike Jugoslavije. To pomeni, da je treba pri ugotavljanju državljanstva za vsako konkretno osebo upoštevati predpise o državljanstvu, ki so veljali od trenutka njenega rojstva pa do njene smrti oziroma predpise, ki so veljali do časa, ko se ugotavlja njeno državljanstvo. Pri tem je treba upoštevati časovno zaporedje sprejetja predpisov in prej veljavni predpis v smislu 39. člena ZDRS je tako v konkretnem primeru ZJD, ki je stopil v veljavo dne 1. 1. 1965, torej po izselitvi tožnika v Trst dne 12. 3. 1964, in je urejal področje državljanstva pred sprejetjem Osimske pogodbe, ki velja od 3. 4. 1977. Ker tožnik ni pridobil državljanstva na podlagi določbe 23. člena ZJD, kar je organ pravilno ugotovil v izpodbijani odločbi, se tako zanj ne morejo uporabiti določbe Osimske pogodbe glede jugoslovanskega državljanstva.
ZKGZ člen 4. Sklep o stopnjah, načinih in rokih zbiranja zborničnega prispevka Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije za leto 2010 člen 2, 2/2. ZPRS-1 člen 15.
Kmetijsko gozdarska zbornica - zbornični prispevek - odmera zborničnega prispevka - gozdarska dejavnost - sprememba dejavnosti - podatki iz uradne evidence
Tožeča stranka je imela na relevanten dan v letu, za katero se zbornični prispevek odmerja (30. 6.) v podatkih AJPES kot glavno dejavnost registrirano gozdarsko dejavnost. Zato so neutemeljeni njeni tožbeni ugovori, da bi morala Zbornica pri odmeri zborničnega prispevka upoštevati, da je tekom leta dohodke dejansko pridobivala iz druge glavne dejavnosti, ki ne spada med kmetijske, gozdarske oziroma ribiške dejavnosti.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - kazenski postopek - načelo pravičnosti - osebnost prosilca - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Iz izpodbijane odločbe in upravnih spisov ne izhaja, da so se v postopku odločanja ugotavljale okoliščine, iz katerih bi izhajalo, da se je prosilec BPP v kazenskem postopku sposoben sam zagovarjati in braniti svoje interese. Tožena stranka namreč ni navedla nobenih okoliščin, povezanih z njegovo osebnostjo, ocenila pa tudi ni vpliva nekajmesečnega bivanja v komuni, zaradi odvajanja od drog.
Uredba Sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. 10. 1992 o uvedbi Carinskega zakonika Skupnosti člen 216, 220.
carina - obračun carinskega dolga - poenostavljeni postopek potrjevanja porekla blaga - preferencialna carinska stopnja - aktivno oplemenitenje neskupnostnega blaga - postopek EX-IM - kompenzacijski uvoz - dobra vera
Tožeča stranka bi po objavi sodbe C-173/06, objavljene dne 22. 12. 2007, kot izkušen gospodarstvenik morala podvomiti v upravičenost kompenzacijskega uvoza brez plačila dajatev v skladu s členom 216 CZS. Sodišče se zato strinja s stališčem tožene stranke, da napaka carinskega urada, zaradi katere dajatve iz naslova upravičenosti izdaje potrdil o poreklu niso bile vknjižene, ni taka, da je tožeča stranka, če bi ravnala v dobri veri, ne bi mogla pravočasno odkriti.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za azil - obrazložitev prostega preudarka - ugotavljanje istovetnosti prosilca - dublinski postopek
Tožnik je na zaslišanju na glavni obravnavi sam izpovedal, da je že v Veliki Britaniji leta 2006 in v Italiji leta 2012 predhodno zaprosil za azil in da ne razpolaga z nobenim osebnim dokumentom za izkazovanje svoje istovetnosti. Utemeljitev odločitve o začasni omejitvi gibanja tožniku je bila tudi v tem, da se tožniku glede na njegovo ravnanje, ko je ilegalno prehajal številne državne meje, v nadaljevanju to prepreči, dokler se ne bo ugotovilo njegove identitete.
ZUS-1 člen 1, 2, 36, 36/1, 36/1-4. ZRSin člen 2, 3.
stvarna pristojnost - sklic skupščine sindikata - izstop iz zveze sindikatov - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Tožeča stranka v upravnem sporu ne more zahtevati ugotovitve, da je bila skupščina sindikata sklicana na nezakonit način, enako tudi ne more zahtevati, da se odpravi sklep sindikata o izstopu iz članstva Zveze sindikatov. Navedeni sklic in sklep namreč nista dokončna upravna akta v smislu določb ZUS-1, saj ju ni izdal državni organ, organ lokalnih skupnosti ali nosilec javnih pooblastil, z njima pa tudi ni bilo poseženo v pravico, obveznost ali pravno korist tožeče stranke.
Sodišče spremembe tožbe ni dovolilo, ker tožeča stranka predloga ni utemeljila v zadostni meri, poleg tega pa je presodilo, da za ureditev razmerja med strankama sprememba tožbe ni potrebna.
Na podlagi opravljene glavne obravnave in zaslišanja tožnika je sodišče prve stopnje ponovno pritrdilo toženi stranki, da je izpolnjen tudi pogoj za zavrnitev prošnje za mednarodno zaščito iz 4. točke prvega odstavka 55. člena ZMZ. Po presoji sodišča so bili za zavrnitev prošnje za priznanje mednarodne zaščite v pospešenem postopku izpolnjeni vsi formalni pogoji iz 54. člena ZMZ.