zemljiški kataster - uskladitev podatkov zemljiškega katastra - zavrnitev uskladitve
Prvostopni organ je pravilno zaključil, da se podatki iz pravnoveljavnih listin, na podlagi katerih so bile opravljene spremembe v evidenci zemljiškega katastra oziroma iz povzetega elaborata, ujemajo z zadnje vpisanimi podatki v sami evidenci, zaradi česar niso podani pogoji za zahtevano uskladitev podatkov. Zahteva tožnikov po določbi 9. člena ZEN bi bila utemeljena le, če evidenca zemljiškega katastra ne bi izkazovala tistega, kar določa listina, na podlagi katere so podatki v tej evidenci nastali oziroma bi morali nastati, pa niso.
ZSS člen 40, 41, 42, 42/2, 42/3, 43, 43/3, 74, 74/1, 74/1-6, 74/4. ZS člen 28, 28/2.
sodniška služba - mirovanje sodniške funkcije - prenehanje sodniške funkcije - delo pravnika lingvista
Ne v 40. členu ZSS, ki določa razloge za mirovanje sodniške funkcije, ne v drugih določbah ZSS in tudi ne v ZS ni določeno, da bi odločanje o mirovanju sodniške funkcije predstavljalo upravno (javnopravno) zadevo (o kateri odloča sodni svet), zato tožnica neutemeljeno ugovarja neizdaji odločbe.
Delo pravnika lingvista v prevajalskem in redakcijskem oddelku Sodišča EU ni primerljivo z delom oseb, navedenimi v 40. členu ZSS.
Razlog za nepriznanje pravice do odbitka vstopnega DDV ni v tem, da je bil izdajatelj spornih računov opredeljen kot neplačujoči gospodarski subjekt (missing trader), temveč v tem, da listine, na podlagi katerih je tožnik uveljavljal pravico do odbitka vstopnega DDV, niso verodostojno izkazovale resničnosti opravljenih storitev s strani izdajatelja spornih računov.
EZ člen 59, 59/5. ZUreP-1 člen 93, 93/3, 104, 104/1, 104/2, 110, 110/7, 110/8. Uredba o državnem prostorskem načrtu za prenosni plinovod M5/R51 na odseku od Vodic do Termoelektrarne Toplarna Ljubljana člen 4.
omejitev lastninske pravice - služnost v javno korist - javna korist - odškodnina - višina odškodnine
Že iz jezikovne razlage določbe petega odstavka 59. člena EZ izhaja, da je drugemu pogoju (poleg izkazanosti javne koristi po tretjem odstavku 93. člena ZUreP-1) zadoščeno že s položitvijo tam opredeljenega zneska pri sodišču in ni treba, da je sklep, ki ga izda sodišče v nepravdnem postopku v tovrstnih zadevah, pravnomočen. Pri tem tudi ni pravno pomembno, da se tožnik z ocenjeno višino odškodnine ne strinja, saj bo o odškodnini oziroma njeni odmeri odločalo pristojno sodišče na podlagi osmega odstavka 110. člena ZUreP-1 v zvezi z drugim odstavkom 104. člena ZUreP-1.
davčna izvršba - sklep o davčni izvršbi - predmet davčne izvršbe - več predmetov davčne izvršbe na podlagi istega izvršilnega naslova - ustavitev davčne izvršbe
Istočasna uporaba več predmetov izvršbe zoper istega davčnega zavezanca na podlagi istega izvršilnega naslova je skladna z določbami ZDavP-2. Zaradi preprečitve morebitnega dvojnega plačila pa je davčni organ zavezan, da po uradni dolžnosti ali na zahtevo dolžnika v celoti ali delno ustavi davčno izvršbo, če je davek plačan.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh - kazenski postopek - subsidiarni tožilec - zavrženje kazenske ovadbe
Glede na sklep okrožnega državnega tožilstva v konkretnem primeru ni bil podan niti utemeljen sum, da bi osumljeni storili naznanjena kazniva dejanja, še toliko manj pa gotovost, ki se zahteva za obsodilno sodbo. Tožena stranka je pravilno ugotovila, da kazenski pregon zoper osumljene nima verjetnega izgleda za uspeh in ga ni razumno sprožati, saj je malo verjetno, da bi glede na veljavne dokazne standarde prišlo do pravnomočne obsodilne sodbe.
brezplačna pravna pomoč - nujna brezplačna pravna pomoč - vračilo neupravičeno prejete brezplačne pravne pomoči
Tožnici je bila dodeljena nujna BPP z odločbo z dne 30. 4. 2009, s sklepom z dne 13. 5. 2009 pa odvetniku, ki ji je bil določen, odmerjena nagrada in stroški zastopanja v višini 421,35 EUR. Ker je tožnici z odločbo z dne 11. 10. 2011 prenehala upravičenost do BPP, je z izpodbijanim sklepom pravilno naložena dolžnost povrnitve stroškov, izplačanih iz naslova BPP.
trošarina - vračilo trošarine - pogonsko gorivo za komercialni namen - vodenje evidence
V konkretni zadevi je tožnik pri prvostopenjskem organu vložil zahtevo za vračilo trošarine na podlagi dvajsetega odstavka 54. člena ZTtro in bi za pridobitev navedene pravice moral izkazati, da izpolnjuje predpisane pogoje. Dokazno breme je na strani tožnika. Za uspešno uveljavitev zahteve za vračilo trošarine za pogonsko gorivo, porabljeno za komercialni namen, ki naj bi bilo iztočeno iz njegovega internega pretakališča, bi moral predložiti natančno evidenco količin goriva ter tudi dokazati, da je bilo plinsko olje uporabljeno v vozilu za komercialni namen.
brezplačna pravna pomoč - vračilo prejete brezplačne pravne pomoči - sprememba finančnega oziroma premoženjskega stanja uspeh v postopku - sodna poravnava
Vračilo po določbah 48. člena ZBPP je vezano na pridobitev premoženja ali dohodkov na podlagi pravnomočne sodne odločbe, izdane v zadevi, za katero je bila BPP dodeljena. Po določbi 48. člena ZBPP se izplačana sredstva iz naslova BPP vračajo iz dohodka oziroma premoženja, pridobljenega v postopku, za katerega je bila BPP dodeljena.
ZKZ člen 23, 23/1, 23/2, 23/2-1, 23/3, 24, 24/1, 24/1-2.
odobritev pravnega posla - predkupni upravičenec - kmet mejaš - dohodek iz kmetijske dejavnosti
Pravilen je zaključek organa v izpodbijani odločbi, da stranki z interesom kmetijska dejavnost pomeni edino in glavno dejavnost, saj ji pridelki oziroma sredstva, pridobljena iz te dejavnosti, pomenijo edini vir za preživljanje, zato ima stranka z interesom prednost pred tretjim tožnikom do nakupa predmetnih zemljišč, za razliko od tretjega tožnika, ki mu kmetijska dejavnost nesporno ne predstavlja edine dejavnosti in glede na v prvostopnem postopku ugotovljeno višino njegovih prihodkov iz delovnega razmerja.
Da upravni organ ni presegel dokaznega standarda, ki se v tem primeru zahteva, izhaja iz njegovega poziva tožnici – pozval jo je namreč (le) na predložitev listinskih dokazov, iz katerih bi lahko sklepal na obstoj verjetnosti njenega pravnega nasledstva. Šele če bi tožnica določen listinski dokaz, iz katerega bi bi bilo mogoče sklepati na njeno pravno nasledstvo po družbenikih, predložila, bi odvisno od dokazne ocene upravnega organa bilo mogoče govoriti o tem, ali je presegel zahtevani dokazni standard verjetnosti.
Dokazno breme, da dokaže verjetno pravno nasledstvo, je na strani vlagatelja zahteve.
Ker tožnica v ponovljenem postopku, razen že v prejšnjem postopku predloženih sklepov o dedovanju, drugih dokazov ni predložila, je organ prve stopnje ravnal pravilno, ko je njeno zahtevo za denacionalizacijo zavrnil.
ZDoh-2 člen 105, 127. ZDavP-2 člen 58. ZDDPO člen 17. ZDDV-1 člen 66.
dohodnina - DDV - davek od dohodkov pravnih oseb
Tožnik v postopku ne ugovarja dejstvu, da gre v predmetni zadevi za poslovno razmerje med povezanimi osebami, kot ga opredeljuje 17. člen ZDDPO-2. Med strankama ni sporno, da je na tej podlagi povezana bosanska družba izdajala račune, s katerimi je tožniku zaračunavala opravljene gradbene storitve v Sloveniji in da izračunani zneski pokrivajo plače nameščenih delavcev, ki imajo delovno razmerje sklenjeno po tujem pravu v bosanski družbi, povečano za 9 do 15 %. Te račune je tožnik tudi plačeval iz svojega bančnega računa na račun bosanske družbe. Sporni pa so računi, ki jih je povezana bosanska družba izstavila za povračilo dnevnic delavcev, ki so v letu 2009 delali v Sloveniji. Tožnik teh računov ni plačeval izdajatelju računa (bosanski družbi), ampak je direktor družbe iz računa tožnika dvignil gotovino in jo po njegovi izjavi izročil v roke delavcem. Knjigovodske listine tožnika in bosanske družbe navedenega ne izkazujejo. Računi, ki jih je izstavila bosanska družba za povračilo dnevnic nimajo podlage v sklenjeni pogodbi. Tožnik teh računov tudi ni plačal preko TRR tožnika bosanski družbi. Tožnik ni vodil blagajniške knjige, iz katere bi bil razviden promet gotovine, blagajniški izdatki in prejemki niso podpisani, v glavni knjigi ni izkazana oddaja gotovine tujim delavcem, niti ni dokazil o dejanskih prejemkih. Za sporne zneske ni bistveno, ali je med tožnikom in bosansko družbo obstajala pogodba o opravljanju gradbenih storitev ali pogodba o posredovanju delovne sile. Tudi, če bi v resnici obstajal ustni dogovor med strankama, da stroške nastanitve, prehrane in ostale stroške napotenim delavcem iz bosanske družbe na delo v Slovenijo, plačuje tožnik delavcem na roke in nato zaračunava bosanski družbi v višini dnevnic, takšno dejansko stanje ni razvidno iz predloženih poslovnih knjig in dokumentov. Računi, ki jih izstavila bosanska družba pa so, neverodostojne knjigovodske listine, ki ne izpolnjujejo pogojev določenih s SRS 21. Razlika med izplačano gotovino direktorju in ocenjenimi prejemki delavcev v gotovini, predstavlja druge dohodke, od katerih je potrebno obračunati akontacijo dohodnine. Od teh dohodkov je potrebno plačati akontacijo dohodnine, ki jo izračuna plačnik davka kot davčni odtegljaj.
ZBPP člen 2, 20, 20/1, 32, 32/3, 34, 34/2. ZUP člen 67.
dodelitev brezplačne pravne pomoči - prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči - nepopolna vloga - poziv k dopolnitvi - zavrženje prošnje - pristojna oseba za odločanje v zadevah brezplačne pravne pomoči
Iz razlogov izpodbijanega sklepa jasno in skladno s podatki spisov sledi, da je bila tožničina prošnja za brezplačno pravno pomoč nepopolna, da je bila tožnica pozvana k njeni dopolnitvi, da prošnje ni ustrezno dopolnila in je zato ni bilo mogoče obravnavati. Upoštevaje povedano je bila prošnja utemeljeno zavržena kot nepopolna.
Prav tako niso utemeljeni očitki, ki se nanašajo na osebe, pooblaščene za odločanje v zadevah brezplačne pravne pomoči, in na pooblastila, ki jih imajo v tem postopku, saj je o vlogi tožnice odločila višja sodnica, ki ima položaj svetnice in ki jo je kot takšno v smislu 2. člena ZBPP za odločanje v zadevi lahko pooblastila predsednica (specializiranega – Upravnega) sodišča.
spletne igre na srečo - omejitev dostopa do spletnih strani - položaj stranskega intervenienta - pravni interes - izvršba po drugih osebah - izvrševanje pravnomočne odločbe o prepovedi prirejanja iger na srečo
Interes tožnika, da omejitev dostopa do njegove spletne strani, preko katere le-ta prireja igre na srečo, preneha, je njegov dejanski in ne pravni interes.
Odločbe, izdane ponudnikom storitev informacijske družbe odrejajo prisilno izvršitev odločbe z dne 1. 8. 2006. Sam način izvršbe (z omejitvijo dostopa do spletne strani) in "drugo osebo", ki bo prisilno izvršitev izvedla, (ponudnik storitev informacijske družbe), pa sta določena že v devetem odstavku 107. člena ZIS. Torej gre za z ZIS določen način izvršitve pravnomočne in izvršljive odločbe, s katero je tožniku prepovedano prirejanje iger na srečo v Republiki Sloveniji. S tako vsebino oziroma naravo odločb z dne 17. 3. 2010 pa prvostopenjski organ ni odločal o kakšni pravici, obveznosti ali pravni koristi tožnika.
Niti v ZKZ niti v katerem drugem zakonu ni posebne določbe, ki bi bila relevantna za obravnavani primer in bi določene nepravilnosti opredeljevala kot razlog za ničnost, sicer pa o tem niti ni spora, saj tožnica v tožbi to sama navaja. Čim pa je tako, po presoji sodišča ničnostni razlog iz 6. točke prvega odstavka 279. člena ZUP ni podan.
Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je tožena stranka sledila navedbam postavljene odvetnice, ne izhajajo pa dejstva in dokazi, na podlagi katerih je naveden organ ugotovil, da naj bi obstajali razlogi za razrešitev postavljene odvetnice na strani tožnika. Razlogi za odločitev pa morajo biti navedeni v obrazložitvi odločbe.
Ker iz obrazložitve odločbe niso razvidni razlogi, ki na konkreten primer narekujejo sprejeto odločitev, in so bili v danem primeru odločilni za presojo pravilnosti odločitve, odločbe ni mogoče preizkusiti.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - ugotavljanje istovetnosti prosilca
V predmetni zadevi ni zakonite podlage za omejitev osebne svobode tožniku na podlagi 5. in 6. točke 55. člena ZMZ. Vendar pa sodišče kljub navedenemu ni tožbi ugodilo, kajti na zaslišanju tožnika se je sodišče prepričalo, da je izkazan dvom v tožnikovo identiteto.
brezplačna pravna pomoč - nujna brezplačna pravna pomoč - neupravičeno prejeta brezplačna pravna pomoč - finančni pogoj - dohodek prosilca
V postopku je bilo nesporno ugotovljeno, da prihodki tožeče stranke presegajo limit za dodelitev BPP, ki ga določa zakon, zato ji je tožena stranka utemeljeno naložila vrnitev neupravičeno prejete BPP.
Tožeča stranka zgolj z navedbami, da je gradnja, obravnavana v inšpekcijskem postopku, izvedena tik ob njeni hiši ali celo na njeni parceli, brez predložitve dokazov, ne izkazuje pravne koristi za udeležbo v inšpekcijskem postopku.