povrnitev negmotne škode - višina denarne odškodnine - telesne bolečine - strah - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - zvin vratne hrbtenice - vpliv bolezni - zamudne obresti - začetek teka zamudnih obresti pri negmotni škodi - enotna sodna praksa - načelno pravno mnenje - uveljavitev OZ
Pri odmeri višine odškodnine za nepremoženjsko škodo se upoštevajo tako subjektivne kot objektivne okoliščine, ki v vsakem primeru posebej pripeljejo do pravične denarne odškodnine kot primernega zadoščenja za konkretnega oškodovanca.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - obseg preizkusa kršitev zakona - izvajanje dokazov - zavrnitev dokaznega predloga - kršitev pravic do obrambe
Ker je zagovornik v rednem postopku podal nesklepčen dokazni predlog in šele v zahtevi za varstvo zakonitosti navedel, katera pomembna dejstva je želel dokazati s predlaganimi dokazi, z izrednim pravnim sredstvom njihove zavrnitve ne more uveljavljati kot kršitve pravic obrambe, ampak na ta način izpodbija ugotovljeno dejansko stanje. Na tej podlagi pa zahteve za varstvo zakonitosti ni mogoče vložiti (2. odstavek 420. člena ZKP).
spor med delodajalcem in Zavodom za zaposlovanje - pristojnost
V obravnavani zadevi ne gre za socialni spor, ki bi bil izrecno naveden v 5. členu ZDSS, temveč gre za spor med delodajalcem in Zavodom iz naslova ukrepov aktivne politike zaposlovanja. Gre za ukrepe, ki jih država izvaja tudi preko Zavoda in mu v ta namen daje javna pooblastila. Na odločitev sodišča o pristojnosti ne more vplivati sicer izrecna določba drugega odstavka 13. člena Pravilnika o izvajanju ukrepov aktivne politike zaposlovanja (Uradni list RS, št. 57/99) o pristojnosti socialnega sodišča. Pristojnost sodišč se lahko določa le z zakonom (prvi odstavek 126. člena Ustave) in je ne more določiti predpis, ki je po svoji naravi izvršilen predpis Ministrstva, ki za kaj takega v 51. členu ZZZPB tudi nima ne izrecnega ne smiselnega pooblastila. ZZZPB v 45. členu določa pristojnost socialnih sodišč le za spore iz zavarovanja za primer brezposelnosti in le za zavarovance oziroma druge brezposelne osebe.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS22159
KZ člen 26, 26/1, 126, 126/5-1, 126/5-2, 244, 244/2. KZ (1977) člen 45, 45/3, 133, 133/1.ZKP člen 18, 18/1, 395, 395/1, 420, 420/2.
kazniva dejanja zoper gospodarstvo - zloraba položaja ali pravic - zloraba položaja ali pravic odgovorne osebe - odgovorna oseba - časovna veljavnost kazenskega zakona - milejši zakon - gospodarska dejavnost - napeljevanje - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - pritožba zoper sodbo sodišča prve stopnje - obseg preizkusa pritožbenih navedb - izvajanje dokazov - zavrnitev dokaznega predloga - kršitev pravice do obrambe
V primeru kaznivih dejanj po 3. in 1. odstavku 133. člena KZ-77 in 2. ter 1. odstavka 244. člena KZ so v temelju podane iste oblike izvršitvenih ravnanj.
Po določbi 1. odstavka 395. člena ZKP je sodišče druge stopnje dolžno v obrazložitvi sodbe presoditi navedbe pritožbe. Ta zahteva pa velja le za presojo tistih navedb, ki se nanašajo na odločilna dejstva. V nasprotnem primeru bi lahko bila podana bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP.
Oblike napeljevanja, med katere sodi tudi nagovarjanje, so vselej storitvena ravnanja (ne pa tudi opustitvena).
pripor - utemeljen sum - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
V fazi postopka po pravnomočnosti sklepa o uvedbi preiskave bo sodišče pripor odpravilo - v primeru, da sta ostala dva pogoja, torej priporni razlog ter neogibnost za varnost ljudi, podana -, če dokazi, zbrani v preiskavi, verjetnost, da je določena oseba storila kaznivo dejanje, zmanjšajo do te mere, da ne moremo več govoriti o obstoju utemeljenega suma temveč le o sumu oziroma možnosti, da je določena oseba storila očitano kaznivo dejanje.
upravičenci do denacionalizacije - pravni nasledniki upravičenca
Določbo 1. odstavka 15. člena Zakona o denacionalizaciji (ZDen) je treba razumeti tako, da so pravni nasledniki upravičenca do denacionalizacije, ki je mrtev ali razglašen za mrtvega, ki po 1. odstavku 78. člena ZDen lahko pridobijo njegovo premoženje, tako njegovi dediči po Zakona o dedovanju, če so ti mrtvi ali razglašeni za mrtve pa tudi dediči njegovih dedičev.
Po 6. točki 3. odstavka 3. člena Splošnih pogojev za zavarovanje odgovornosti so iz zavarovanja sicer res izključeni odškodninski zahtevki "zaradi škod, ki jih povzročijo letala in vodna plovila vseh vrst, kakor tudi kopenska motorna vozila, prikolice in samovozni delovni stroji". Vendar tožniku škoda ni nastala zaradi "kopenskega motornega vozila ali prikolice", pač pa zaradi slabo organiziranega delovnega procesa in neupoštevanja ukrepov za varno delo. Že neposredni naravni vzrok škode ni premik prikolice, pač pa delujoči tekoči trak z ostrimi robovi. Res se ga je tožnik instinktivno oprijel zato, ker je zaradi premika prikolice izgubil ravnotežje. Vendar je v celoti dinamiki nastanka škodnega dogodka premik prikolice le eden od zaporedja vzrokov. Vzročno verigo je namreč sprožila slaba organizacija nakladanja lesnih odpadkov.
stavbno zemljišče - upravičenost do denacionalizacije, odvisna od časa podržavljenja
Upravičenost za denacionalizacijo je treba priznati vsem tistim, ki jim je bilo zemljišče podržavljeno na podlagi Zakona o nacionalizaciji najemnih zgradb in gradbenih zemljišč in kasneje odvzeto iz posesti in to ne glede na čas, ko jim je bilo zemljišče odvzeto iz posesti.
Neposredna naravna vzroka škodnega dogodka sta dva: zaradi zaviranja blokirano prednje kolo motorja in spolzkost vozišča. Če bi tožnik vozil počasneje, do padca ne bi prišlo. Neskrbnosti vzdrževalca cest (ker ni očistil vozišča) konkurira tožnikova neskrbnost, ki jo predstavlja prehitra vožnja - deleža odgovornosti: vzdrževalec ceste 60 %, tožnik 40 %.
Izpodbijana odločba Zavoda je dokončni posamični akt zavoda kot nosilca javnih pooblastil, sprejet je bil v upravnem postopku, z njim pa je bilo odločeno o pravici tožeče stranke kot stranke v upravnem postopku.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Zagovornikovi dvomi v pravilnost in logičnost zaključkov v izpodbijanih sodbah pomenijo nestrinjanje z dokazno oceno sodišč oziroma uveljavljanje razloga zmotno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja, torej razloga, iz katerega zahteve za varstvo zakonitosti ni mogoče vlagati (2. odstavek 420. člena ZKP).
upravni spor - bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje v upravnem postopku - odločanje na seji
Tožena stranka je v svoji odločbi navedla pomanjkljive razloge o odločilnem dejstvu, zato sodišče prve stopnje na tej dejanski podlagi, ki je sporna za tožečo stranko, ni moglo odločati na seji.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov
To, da je tožničina mati višja sodnica drugostopenjskega sodišča, ki odloča o pritožbah zoper odločbe prvostopenjskega sodišča, predstavlja tehten razlog za prenos pristojnosti.
vrnitev v prejšnje stanje - zamuda roka za opravo dejanja - opravičeni vzrok za zamudo
Opravičeni razlog za dovolitev vrnitve v prejšnje stanje (22. člen ZUS) ni okoliščina, da je tožnik šele po preteku pritožbenega roka bil seznanjen z vsebino sodne odločitve, ki je bila pravilno vročena njegovemu pooblaščencu. Vročitev tožnikovemu pooblaščencu se namreč šteje za vročitev tožniku.
ZPP člen 367, 367/2, 374, 498, 498/1.URS člen 160.
pravica do revizije - dovoljenost revizije - zavrženje revizije - vrednost izpodbijanega dela sodbe - ustavnost prehodne določbe ZPP
Neutemeljen je očitek neustavnosti prehodne določbe 1. odstavka 498. člena ZPP, saj je Ustavno sodišče Republike Slovenije v zadevi U-I-21/2002 zavrnilo pobudo za oceno ustavnosti 498. člena ZPP.
Ocenilo je, da uporaba 1. odstavka 498. člena ZPP glede vprašanja dopustnosti revizije v postopkih, v katerih je bila tožba oziroma ni v nasprotju s prepovedjo retroaktivnosti zakonov in s prepovedjo posega v pridobljene pravice ter pravice do enakega varstva pravic v postopku. Pravdna stranka namreč ne pridobi pravice do revizije z vložitvijo tožbe, ampak nastane pravica do revizije šele po pravnomočnosti odločbe sodišča druge stopnje, saj lahko stranka revizijo pod pogojem, da ima pravni interes, vloži le zoper takšno sodno odločbo.
objektivna odgovornost države - služenje vojaškega roka - okvara sluha zaradi zvočnega udara med streljanjem - vzročna zveza - delna oprostitev odgovornosti - povrnitev negmotne škode - višina denarne odškodnine - telesne bolečine - strah - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - pravno priznana škoda
Res je, da tožnikove telesne bolečine niso bile hude in tudi ne dolgotrajne, ter da med zdravljenjem razen šumenja in zvonenja v ušesih (zlasti zvečer in ponoči) tožnik ni trpel kakšnih izrazitih neugodnosti. Vendar to še ne pomeni, da pretrpele telesne bolečine ne predstavljajo pravno priznane oblike škode. Zmerne telesne bolečine (četudi jih je mogoče lajšati z navadnimi analgetiki in četudi jih ne spremljajo izrazite neugodnosti med zdravljenjem) namreč niso neznatne oziroma zanemarljive, ki ne bi presegale praga pravne priznanosti te oblike nepremoženjske škode.
zahteva za varstvo zakonitosti - dovoljenost - zahteva vložena zoper sklep o podaljšanju pripora
V primeru, ko je bil sklep o podaljšanju pripora izdan po določbi 2. odstavka 207. člena ZKP med opravljanjem glavne obravnave, zahteve za varstvo zakonitosti zoper njega ni mogoče vložiti.
Pravilno izpolnjena vročilnica dokazuje tako samo vročitev, kot tudi datum vročitve. Javna listina je tako tisti del vročilnice, ki ga izpolni vročevalec, kot tudi tisti del, ki ga izpolni prejemnik.