• Najdi
  • <<
  • <
  • 6
  • od 10
  • >
  • >>
  • 101.
    Sklep II Ips 559/2003
    15.1.2004
    DEDNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VS07623
    ZD člen 163.ZNP člen 1, 34.ZPP člen 377, 384, 384/4.
    revizija - dovoljenost revizije v zapuščinskem postopku - dodatni sklep o dedovanju - zavrženje revizije
    Revizija v zapuščinskem postopku ni dovoljena.
  • 102.
    Sklep I R 106/2003
    15.1.2004
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VS07554
    ZPP člen 67.
    določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov
    Četudi je višji sodnik predsednik disciplinske komisije pri drugi toženi stranki, ki je zavrnila pritožbo tožnikov zoper izpodbijano odločbo disciplinske komisije (prve tožene stranke), ta okoliščina ne predstavlja tehtnega razloga za prenos pristojnosti na drugo pritožbeno sodišče.
  • 103.
    Sodba I Ips 385/2002
    15.1.2004
    KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VS22078
    ZKP člen 307, 307/3, 374, 374/1, 420, 420/2.
    glavna obravnava - sojenje v nenavzočnosti obdolženca - predlog za preložitev glavne obravnave - izvajanje dokazov - zaslišanje prič - kršitev pravice do obrambe - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - izpodbijanje odločbe o kazni
    Ker obsojenec in njegov zagovornik nista predlagala preložitve glavne obravnave zaradi obsojenčeve bolezni, sodišče prve stopnje ni bilo dolžno presojati, ali obsojenec na glavno obravnavo ni pristopil iz opravičenih razlogov, ampak zgolj, ali so izpolnjeni zakonski pogoji iz 3. in 4. odstavka 307. člena ZKP za sojenje v nenavzočnosti.

    Vprašanje, ali je bila v primeru sojenja v nenavzočnosti prekršena obsojenčeva pravica do obrambe, ker se ni mogel soočiti s pričo in po koncu dokaznega postopka podati svoje izjave, je treba presojati z vidika, ali so bili podani zakonski pogoji za sojenje v obsojenčevi nenavzočnosti.

    Zatrjevanje, da sodišče pri odmeri kazni ni upoštevalo vseh olajševalnih okoliščin, predstavlja kršitev po 1. odstavku 374. člena ZKP, ker da sodišče ni pravilno odmerilo kazni glede na okoliščine, ki vplivajo na to, ali naj bo kazen večja ali manjša. Na tej podlagi zahteve za varstvo zakonitosti ni mogoče vložiti.
  • 104.
    Sklep I R 99/2003
    15.1.2004
    IZVRŠILNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VS07621
    ZIZ člen 34, 34/3, 35.ZPP člen 17.
    spor o pristojnosti - izvršilni postopek - naknadna kumulacija izvršilnih sredstev - krajevna pristojnost
    Pri naknadni kumulaciji več izvršilnih sredstev krajevna pristojnost ravna po prvo navedenem izvršilnem sredstvu (35. člen ZIZ in tretji odstavek 17. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).
  • 105.
    Sodba I Ips 115/2002
    15.1.2004
    KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VS22079
    ZKP člen 420, 420/2.
    izvajanje dokazov - zavrnitev dokaznega predloga - kršitev pravice do obrambe - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
    Sodišče prve stopnje je navedlo, da izvedba predlaganih dokazov ne bi v ničemer prispevala k razjasnitvi dejanskega stanja, ampak bi kazenski postopek v nasprotju z načelom ekonomičnosti in smotrnosti po nepotrebnem zavlekla, ker so že izvedeni dokazi dejansko stanje razjasnili do stopnje gotovosti, potrebne za izdajo sodbe. Zato ne drži, da so bili dokazni predlogi zavrnjeni zgolj zaradi tega, ker bi bilo to v nasprotju z načelom ekonomičnosti, temveč zato, ker je bilo ocenjeno, da je nadaljnje izvajanje dokazov zaradi jasnosti zadeve odveč.
  • 106.
    Sodba I Ips 5/2002
    15.1.2004
    KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VS22122
    ZKP člen 323, 323/4, 329, 329/1, 420, 420/2.
    izvajanje dokazov - kršitev pravice do obrambe - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
    S tem, da je sodišče izvedlo dokaz tako, da je tonski zapis na glavni obravnavi poslušalo v obsojenčevi nenavzočnosti, ko je bil ta napoten iz sodne dvorane v skladu s 4. odstavkom 323. člena ZKP, je prekršilo njegovo pravico do obrambe. Ugotovljena kršitev pa je v postopku z zahtevo za varstvo zakonitosti upoštevna le, če je vplivala na zakonitost sodbe.
  • 107.
    Sodba I Ips 358/2003
    15.1.2004
    KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VS22113
    ZKP člen 201, 201/1-3.
    pripor - varnost ljudi - uporaba milejših ukrepov
    Obdolženi je utemeljeno osumljen, da je iz koristoljubnosti kot član dobro organizirane združbe storil deset kaznivih dejanj prepovedanega prehoda čez državno mejo po 2. in 3. odstavku 311. člena KZ. Ob tako organizirani dejavnosti, v kateri je imel vsak član vnaprej določeno vlogo, so obdolženci, ki jih je povezoval skupni namen izvrševanja takšnih kaznivih dejanj, vsak v okviru lastne udeležbe prispevali k nastanku prepovedane posledice. S tem pa so skupaj ustvarjali tudi pogoje, v katerih je bila ogrožena varnost prebežnikov na njihovi poti do cilja. Ob tako opredeljeni kaznivi dejavnosti podrobnejša opredelitev vloge posameznega obdolženca v zvezi z ogrožanjem varnosti ni bila potrebna.

    Kadar sodišče obrazloženo ugotovi, da je odreditev pripora neogibno potrebna za varnost ljudi, ni potrebno posebej utemeljevati, zakaj ni odredilo milejših ukrepov.
  • 108.
    Sodba I Ips 382/2003
    15.1.2004
    KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VS22077
    ZKP člen 201, 201/1-3, 420, 420/2.
    pripor - ponovitvena nevarnost - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
    Presoja razlogov za podaljšanje pripora iz razloga ponovitvene nevarnosti (3. točka 1. odstavka 201. člena ZKP).
  • 109.
    Sodba II Ips 77/2003
    15.1.2004
    ZAVAROVALNO PRAVO
    VS07597
    ZOR člen 154.
    zavarovanje odgovornosti - izključitev odškodninskih zahtevkov s splošnimi zavarovalnimi pogoji - vmesna sodba
    Po 6. točki 3. odstavka 3. člena Splošnih pogojev za zavarovanje odgovornosti so iz zavarovanja sicer res izključeni odškodninski zahtevki "zaradi škod, ki jih povzročijo letala in vodna plovila vseh vrst, kakor tudi kopenska motorna vozila, prikolice in samovozni delovni stroji". Vendar tožniku škoda ni nastala zaradi "kopenskega motornega vozila ali prikolice", pač pa zaradi slabo organiziranega delovnega procesa in neupoštevanja ukrepov za varno delo. Že neposredni naravni vzrok škode ni premik prikolice, pač pa delujoči tekoči trak z ostrimi robovi. Res se ga je tožnik instinktivno oprijel zato, ker je zaradi premika prikolice izgubil ravnotežje. Vendar je v celoti dinamiki nastanka škodnega dogodka premik prikolice le eden od zaporedja vzrokov. Vzročno verigo je namreč sprožila slaba organizacija nakladanja lesnih odpadkov.
  • 110.
    Sodba I Up 469/2002
    15.1.2004
    DENACIONALIZACIJA
    VS15764
    ZDen člen 15, 15/1, 78, 78/1.
    upravičenci do denacionalizacije - pravni nasledniki upravičenca
    Določbo 1. odstavka 15. člena Zakona o denacionalizaciji (ZDen) je treba razumeti tako, da so pravni nasledniki upravičenca do denacionalizacije, ki je mrtev ali razglašen za mrtvega, ki po 1. odstavku 78. člena ZDen lahko pridobijo njegovo premoženje, tako njegovi dediči po Zakona o dedovanju, če so ti mrtvi ali razglašeni za mrtve pa tudi dediči njegovih dedičev.
  • 111.
    Sodba I Up 684/2002
    15.1.2004
    DENACIONALIZACIJA
    VS15752
    ZDen člen 3, 32.
    stavbno zemljišče - upravičenost do denacionalizacije, odvisna od časa podržavljenja
    Upravičenost za denacionalizacijo je treba priznati vsem tistim, ki jim je bilo zemljišče podržavljeno na podlagi Zakona o nacionalizaciji najemnih zgradb in gradbenih zemljišč in kasneje odvzeto iz posesti in to ne glede na čas, ko jim je bilo zemljišče odvzeto iz posesti.
  • 112.
    Sodba I Ips 165/2003
    15.1.2004
    KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VS22159
    KZ člen 26, 26/1, 126, 126/5-1, 126/5-2, 244, 244/2. KZ člen 45, 45/3, 133, 133/1. ZKP člen 18, 18/1, 395, 395/1, 420, 420/2.
    kazniva dejanja zoper gospodarstvo - zloraba položaja ali pravic odgovorne osebe - zloraba položaja ali pravic - odgovorna oseba - časovna veljavnost kazenskega zakona - milejši zakon - gospodarska dejavnost - napeljevanje - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - pritožba zoper sodbo sodišča prve stopnje - obseg preizkusa pritožbenih navedb - izvajanje dokazov - zavrnitev dokaznega predloga - kršitev pravice do obrambe

    V primeru kaznivih dejanj po 3. in 1. odstavku 133. člena KZ-77 in 2. ter 1. odstavka 244. člena KZ so v temelju podane iste oblike izvršitvenih ravnanj.

    Po določbi 1. odstavka 395. člena ZKP je sodišče druge stopnje dolžno v obrazložitvi sodbe presoditi navedbe pritožbe. Ta zahteva pa velja le za presojo tistih navedb, ki se nanašajo na odločilna dejstva. V nasprotnem primeru bi lahko bila podana bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP.

    Oblike napeljevanja, med katere sodi tudi nagovarjanje, so vselej storitvena ravnanja (ne pa tudi opustitvena).

  • 113.
    Sklep II Ips 39/2003
    15.1.2004
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VS07622
    ZPP člen 367, 367/2, 377.
    dovoljenost revizije - vrednost izpodbijanega dela odločbe - zavrženje revizije
    Zaradi prenizke vrednosti spornega predmeta revizija ni dovoljena.
  • 114.
    Sklep VIII R 33/2003
    15.1.2004
    SOCIALNO ZAVAROVANJE
    VS31893
    ZZZPB člen 45, 51. ZDSS člen 5.
    spor med delodajalcem in Zavodom za zaposlovanje - pristojnost
    V obravnavani zadevi ne gre za socialni spor, ki bi bil izrecno naveden v 5. členu ZDSS, temveč gre za spor med delodajalcem in Zavodom iz naslova ukrepov aktivne politike zaposlovanja. Gre za ukrepe, ki jih država izvaja tudi preko Zavoda in mu v ta namen daje javna pooblastila. Na odločitev sodišča o pristojnosti ne more vplivati sicer izrecna določba drugega odstavka 13. člena Pravilnika o izvajanju ukrepov aktivne politike zaposlovanja (Uradni list RS, št. 57/99) o pristojnosti socialnega sodišča. Pristojnost sodišč se lahko določa le z zakonom (prvi odstavek 126. člena Ustave) in je ne more določiti predpis, ki je po svoji naravi izvršilen predpis Ministrstva, ki za kaj takega v 51. členu ZZZPB tudi nima ne izrecnega ne smiselnega pooblastila. ZZZPB v 45. členu določa pristojnost socialnih sodišč le za spore iz zavarovanja za primer brezposelnosti in le za zavarovance oziroma druge brezposelne osebe.
  • 115.
    Sodba I Ips 379/2003
    15.1.2004
    KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VS22118
    ZKP člen 201, 201/1-3, 420, 420/2.
    pripor - utemeljen sum - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
    V fazi postopka po pravnomočnosti sklepa o uvedbi preiskave bo sodišče pripor odpravilo - v primeru, da sta ostala dva pogoja, torej priporni razlog ter neogibnost za varnost ljudi, podana -, če dokazi, zbrani v preiskavi, verjetnost, da je določena oseba storila kaznivo dejanje, zmanjšajo do te mere, da ne moremo več govoriti o obstoju utemeljenega suma temveč le o sumu oziroma možnosti, da je določena oseba storila očitano kaznivo dejanje.
  • 116.
    Sodba I Ips 323/2002
    15.1.2004
    KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VS22192
    ZKP člen 371, 371/2, 420, 420/2, 424, 424/1.
    zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - obseg preizkusa kršitev zakona - izvajanje dokazov - zavrnitev dokaznega predloga - kršitev pravic do obrambe
    Ker je zagovornik v rednem postopku podal nesklepčen dokazni predlog in šele v zahtevi za varstvo zakonitosti navedel, katera pomembna dejstva je želel dokazati s predlaganimi dokazi, z izrednim pravnim sredstvom njihove zavrnitve ne more uveljavljati kot kršitve pravic obrambe, ampak na ta način izpodbija ugotovljeno dejansko stanje. Na tej podlagi pa zahteve za varstvo zakonitosti ni mogoče vložiti (2. odstavek 420. člena ZKP).
  • 117.
    Sodba I Ips 367/2003
    15.1.2004
    KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VS22188
    URS člen 22.ZKP člen 377, 377/1, 378.
    pritožba zoper sodbo sodišča prve stopnje - mnenje višjega državnega tožilca
    Čeprav ZKP tega izrecno ne določa, je treba zaradi varovanja načela kontradiktornosti mnenje višjega državnega tožilca poslati nasprotni stranki.

    Čeprav sodišče predloga višjega državnega tožilca ni vročilo obsojencu, kar bi lahko predstavljalo relativno kršitev določb ZKP, pa mu je s tem, ko je njega in zagovornico vabilo na sejo pritožbenega senata, ki se jo je zagovornica udeležila in na kateri je višji državni tožilec prebral svoje mnenje, na drug način zagotovilo možnost izjasniti se o navedbah v predlogu.
  • 118.
    Sklep I R 101/2003
    15.1.2004
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VS07553
    ZPP člen 67.
    določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov
    Vendar "številni civilni postopki, kot tudi predhodni kazenski postopek zoper S. G. st." ne predstavljajo tehtnega razloga za prenos pristojnosti. Revizijsko sodišče tudi ne vidi, v čem naj bi bila zaradi tega podana "okuženost" sodnikov, oziroma kaj ima četrti toženec s tem pojmom sploh v mislih. Vrhovno sodišče zato predlogu za določitev drugega stvarnega pristojnega sodišča ni ugodilo.
  • 119.
    Sodba II Ips 40/2003
    15.1.2004
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VS07642
    ZOR člen 200, 200/1, 200/2, 203.URS člen 14, 22.
    povrnitev negmotne škode - višina denarne odškodnine - telesne bolečine - strah - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - zvin vratne hrbtenice - vpliv bolezni - zamudne obresti - začetek teka zamudnih obresti pri negmotni škodi - enotna sodna praksa - načelno pravno mnenje - uveljavitev OZ
    Pri odmeri višine odškodnine za nepremoženjsko škodo se upoštevajo tako subjektivne kot objektivne okoliščine, ki v vsakem primeru posebej pripeljejo do pravične denarne odškodnine kot primernega zadoščenja za konkretnega oškodovanca.
  • 120.
    Sodba in sklep II Ips 591/2003
    15.1.2004
    ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VS07673
    ZOR člen 124, 154, 154/1, 262, 262/2, 567, 567/1.ZPP člen 41, 41/2, 367, 367/2, 374, 374/2, 377.
    odškodnina zaradi neuporabe poslovnih prostorov - soinvestitorstvo - najemna pogodba - odpoved pogodbe - prenehanje najema iz krivdnih razlogov - najemnina za poslovne prostore - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - zavrženje revizije
    Ko je presojeno, da je tožnik dne 9.11.1994 upravičeno odstopil od najemne pogodbe in ugotovljeno, da je hkrati izročil ključe in poslovni prostor prepustil Krajevni skupnosti K., katere pravni naslednik je toženka, je pravilna materialnopravna odločitev, da ni podlage za plačilo odškodnine zaradi neuporabe poslovnega prostora.
  • <<
  • <
  • 6
  • od 10
  • >
  • >>