identiteta med obtožbo in sodbo - stroški kazenskega postopka - nagrada zagovornika po pooblastilu - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Ker sodišče ni moglo s potrebno zanesljivostjo ugotoviti, da je bil ravno obsojeni tisti, ki je s specialnim vlomilskim orodjem iztrgal cilindrične vložke ključavnic na vratih vozil, da je nato vozila odprl, jih spravil v pogon in odpeljal, so pa storilci, od katerih je poznan le obsojenec, na opisani način storili očitana kazniva dejanja, je namesto očitka obsojencu v tem obsegu uporabilo množino. S tako spremembo opisa dejanja ni v ničemer kršilo identitete med obtožnico in sodbo.
Z odločitvijo, da na podlagi 1. odstavka 97. člena ZKP potrebni izdatki in nagrada zagovornika po pooblastilu bremenijo proračun, je podana kršitev v korist obsojenca.
Če je tožba vložena po preteku zakonskega roka zanjo, je prepozna. Sodišče je ne more obravnavati in jo mora zavreči na podlagi 2. točke prvega odstavka 34. člena ZUS. Iz podatkov upravnega spisa je razvidno, da je tožba vložena po preteku tridesetih dni od vročitve akta, ki se s tožbo izpodbija, kar je po preteku zakonskega roka za vložitev tožbe.
Zakon o kaznivih dejanjih zoper ljudstvo in državo (ZKLD) člen 2, 3, 3-8.
kazniva dejanja zoper ljudstvo in državo - članstvo v društvu za izvrševanje kaznivih dejanj iz 2. člena ZKLD
V opisu dejanja, po katerem je obsojenec skušal skupaj z ostalimi soobsojenci po predhodnem medsebojnem dogovoru prekoračiti državno mejo z namenom, da bi se v inozemstvu povezali s sovražno organizacijo, katere cilj je nasilna zrušitev obstoječe družbene ureditve, niso podani znaki kaznivega dejanja iz 8. točke 3. člena ZKLD.
Pravdna stranka je lahko vsaka fizična in pravna oseba (prvi odstavek 76. člena ZPP), ki ob popolni poslovni sposobnosti lahko sama opravlja pravdna dejanja. Fizična oseba torej izpolnjuje pogoje, po katerih je lahko stranka v pravdi ter s tem nosilka pravic in obveznosti.
odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila - obojestranska krivda - vožnja v vinjenem stanju - vožnja z neosvetljenim vozilom
Tožnikova vožnja po delu cestišča rezerviranem za nasprotni promet in zaradi alkoholiziranosti oslabljena sposobnost za nočno vožnjo in za reagiranje na razmere na cesti, sta v večji meri prispevali k nastanku nesreče. Dejanske ugotovitve toženčeve (sicer tudi nižje stopnje) alkoholiziranosti ne spravljajo v vzročno zvezo z nesrečo, neprižgane luči na vozilu pa so zanesljivo soprispevale k njenemu nastanku - in sicer ravno z utemeljitvijo, ki jo sprejema izpodbijana sodba: neosvetljeno vozilo je bilo za druge udeležence v prometu nevidno.
ZPol člen 49, 49/1-1. Pravila za opravljanje pooblastil pooblaščenih uradnih oseb organov za notranje zadeve člen 142, 143, 144, 145, 146.ZKP člen 340, 340/1-1, 344, 344/1, 344/2, 371, 371/1-8, 371/1-11.
naloge policije - posebne operativne metode in sredstva - tajno opazovanje in sledenje - osebna preiskava - glavna obravnava - branje zapisnikov o izpovedbah prič po odločbi senata - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nerazumljivost izreka - sprememba obtožbe
Ker policista nista imela vnaprej določene naloge, da tajno opazujeta in sledita obsojencu zaradi odkritja kaznivega dejanja, temveč sta med izvajanjem opravil, za katere sta pooblaščena, zaznala, da gre za sum storitve kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti in sta bila zato dolžna ukrepati tako, kot zapovedujejo tudi določbe 1. in 2. odstavka 148. člena ZKP, njunega večurnega opazovanja obsojenca ni mogoče opredeliti kot posebni ukrep tajnega opazovanja in sledenja v smislu določbe 1. alinee 1. odstavka 49. člena ZPol.
Policista sta v žepu obsojenčeve usnjene jakne našla osebno izkaznico tretje osebe, ker pa jima je obsojenec jakno sam izročil, je sodišče pravilno presodilo, da s tem nista opravljala osebne preiskave, ki bi zahtevala predhodno pridobitev odredbe za tako preiskavo.
Ker se je priča odselila v Nemčijo, kjer se nahaja na neznanem naslovu, ki ga z opravljenimi poizvedbami ni bilo mogoče ugotoviti, je to sodišču omogočilo zaključek, da navedene priče ni mogoče najti in je zato imelo zakonito podlago, da na glavni obravnavi prebere njeno izpovedbo brez soglasja strank (1. točke 1. odstavka 340. člena ZKP).
Postopanje v nasprotju z določbami 340. člena ZKP lahko predstavlja le bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz 2. odstavka 371. člena ZKP, pri čemer je dolžan vložnik zahteve za varstvo zakonitosti utemeljiti, kako je uveljavljana kršitev vplivala na zakonitost sodbe.
Izrek sodbe je nerazumljiv, če dejstva in okoliščine, ki so znaki kaznivega dejanja, niso jasni in razumljivi ali če zaradi neskladnih navedb ni mogoče razbrati dejanskega temelja sodbe.
Tožilec lahko spremeni obtožbo v mejah kaznivega dejanja iste vrste, kot je bilo navedeno oziroma opisano v prvotni pravnomočni obtožnici. Med prvotnim opisom dejanja in opisom dejanja v spremenjeni obtožnici mora obstajati istovetnost v pogledu istega obdolženca in istega historičnega dogodka. Ne gre pa za spremembo obtožnice, če tožilec samo popravi ali dopolni posamezne navedbe v njenem izreku, katere bistveno ne menjajo stanje, ki je v njej opisano.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov
Sorodstveno ali drugačno razmerje med stranko ali njenim pooblaščencem in predsednikom sodišča samo po sebi ni tehten razlog za prenos krajevne pristojnosti po določbi 67. člena ZPP.
zavrnitev prošnje za azil - vložitev ponovne prošnje - predložitev dokazov o spremenjenih okoliščinah - zavrženje ponovne prošnje
Odločba policijske uprave za dovolitev začasnega zadrževanja v Sloveniji še ne pomeni spremenjenih okoliščin za začetek postopka za ponovno odločanje o vlogi za priznanje pravice do azila.
ZTuj člen 28, 81, 81/1, 82, 82/1.ZUstS člen 44. ZUS člen 7, 7/5, 77, 77/2-3.
dovoljenje za stalno prebivanje - upravni spor - zmotna uporaba materialnega prava
Ker je Ustavno sodišče RS med upravnim sporom z odločbo U-I-284/94 z dne 4.2.1999 odločilo, da je ZTuj v neskladju z Ustavo RS, ker ne določa pogojev za pridobitev dovoljenja za stalno prebivanje v Sloveniji za državljane drugih nekdanjih republik Jugoslavije, izpodbijana sodba in odločba tožene stranke pa izhajata iz neustavne določbe, je bilo treba sodbo prvostopnega sodišča spremeniti tako, da se tožbi ugodi in se odpravi odločba tožene stranke.
Če se z laboratorijsko analizo uvoženega blaga, ki ga uvoznik uvrsti v določeno tarifno oznako, ugotovi, da je treba glede na sestavo blaga blago uvrstiti v drugo tarifno številko, za katero pa je carinska stopnja drugačna - večja, se naknadno obračuna razlika carinskih in drugih dajatev. Stroške laboratorijske analize plača carinski zavezanec.
CZ člen 125, 125/1, 154. Pravilnik o posebnostih carinskega nadzora glede na obliko transporta člen 30. ZUS člen 73.
blago v tranzitu - potrdilo o tem, da je blago v tranzitu zapustilo carinsko območje Slovenije - vpliv ustavitve postopka o prekršku na upravni spor
Za dokaz o tem, da je blago v tranzitu zapustilo carinsko območje Slovenije, se ne šteje potrdilo končnega uporabnika, čeprav je na njem odtisnjena štampiljka carinskega organa druge države z izjavo, da je bilo blago prijavljeno carinskemu organu te države. Zato je za to blago treba plačati carino. Na odločitev v tem sporu ne vpliva dejstvo, da je bil postopek o prekršku v zvezi s tem dejanjem ustavljen.
Tožena stranka je imela izdelan sistem ugotavljanja delovne uspešnosti oziroma rezultatov dela na delovnih mestih, na katerih so se ugotavljali presežni delavci in sicer normo - kar nenazadnje jasno izhaja iz mesečnih plačilnih list tožnice. Doseganje, preseganje ali ne doseganje norme je na podlagi 17. člena Pravilnika o osebnih dohodkih in drugih osebnih prejemkih, vplivalo na povečanje ali zmanjšanje plače delavca glede na pričakovano delovno uspešnost delavca. Sodišče ni ugotovilo - in tožnica tudi v reviziji tega ne zatrjuje - da bi tožena stranka pri določanju presežnih delavcev po kriteriju delovne uspešnosti, ugotavljala ali uporabila drugačne rezultate dela za čas upoštevanih osemnajstih mesecev. Sodišči sta zato utemeljeno izhajali iz predpostavke, da je tožena stranka uporabila iste rezultate dela: pri upoštevanju višine plače iz naslova delovne uspešnosti po merilih za določanje plače in pri določanju presežnih delavcev po kriterijih za ugotavljanje delovne uspešnosti presežnih delavcev.
I. Dejstvo, da je tožnik s strani ministrstva za delo prejel sredstva za financiranje samozaposlitve, samo na sebi ni bistveno za odločitev o njegovi pravici do odpravnine pri toženi stranki.
II. Ker se nižji sodišči nista izjavili o tem, ali se je tožnik s podpisom pogodbe o sofinanciranju samozaposlitve odpovedal pravici do odpravnine pri toženi stranki, izpodbijana sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih.
zdravljenje v tujini - povračilo stroškov - pogoji za povračilo stroškov zdravljenja v tujini
Zavarovanec iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, ki se sam odloči za zdravljenje v tujini, nima pravice do povračila stroškov zdravljenja v višini, kot bi ti znašali, če bi se zdravil doma.
vrednost spornega predmeta - nedopustnost revizije
1.) Vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe po posameznih zahtevkih ne presega z zakonom določenega zneska, zato revizija ni dovoljena.
2.) Tudi plačilo davkov in prispevkov (točka I/2 prvostopne sodbe) sicer predstavlja denarno terjatev, ki pa mora biti za presojo dovoljenosti revizije opredeljena z zneskom in ne le pavšalno.
Tožena stranka je imela izdelan sistem ugotavljanja delovne uspešnosti oziroma rezultatov dela na delovnih mestih, na katerih so se ugotavljali presežni delavci in sicer normo - kar nenazadnje jasno izhaja iz mesečnih plačilnih list tožnice. Doseganje, preseganje ali ne doseganje norme je na podlagi 17. člena Pravilnika o osebnih dohodkih in drugih osebnih prejemkih, vplivalo na povečanje ali zmanjšanje plače delavca glede na pričakovano delovno uspešnost delavca. Sodišče ni ugotovilo - in tožnica tudi v reviziji tega ne zatrjuje - da bi tožena stranka pri določanju presežnih delavcev po kriteriju delovne uspešnosti, ugotavljala ali uporabila drugačne rezultate dela za čas upoštevanih osemnajstih mesecev. Sodišči sta zato utemeljeno izhajali iz predpostavke, da je tožena stranka uporabila iste rezultate dela: pri upoštevanju višine plače iz naslova delovne uspešnosti po merilih za določanje plače in pri določanju presežnih delavcev po kriterijih za ugotavljanje delovne uspešnosti presežnih delavcev.
ustanovitev podjetja - stečajni postopek - izročitev nepremičnine - izločitvena pravica - stvarni vložek - vpis lastninske pravice na nepremičnini v zemljiško knjigo
Ni mogoče šteti, da je bila izročitev nepremičnin (kot stvarnega vložka) ob ustanovitvi podjetja brez vsakega pravnega pomena in učinka, pa čeprav zemljiškoknjižni prenos lastninske pravice na nepremičnini ni bil izveden.
Stranka nima pravne podlage zahtevati vrnitev predmeta pogodbe, ki ga je (kot stvarni vložek) izročila drugi stranki na podlagi pogodbe. Takšnega zahtevka ji ne daje niti stečajni postopek, saj bi bila upravičena zahtevati le izločitev stvari, ki ne pripadajo stečajni dolžnici.
ZPPSL člen 51, 51/6. ZDR (1990) člen 106, 106/1. ZTPDR člen 80.
pričetek teka odpovednega roka - suspenzivnost ugovora - finančna reorganizacija - prenehanje delovnega razmerja
Ker o pravici do ugovora zoper sklep o prenehanju delovnega razmerja v posledici finančne reorganizacije tudi novelirani ZPPSL nima določb, ugovora niti ne izključuje, niti ne ureja njegovih učinkov, je tudi v tem primeru potrebno upoštevati splošne določbe o pravici do ugovora in o njegovem suspenzivnem učinku.