ZPP člen 108, 112, 112/7, 6, 1, 274, 274/1.ZPIZ člen 7, 94.ZUP člen 65/4, 67/1, 68/6, 1. Ustava RS člen 22, 23.
obstoj procesnih predpostavk - pravočastnost tožbe - postopkovne kršitve pristojnih organov v predhodnem postopku ter sodišča v sodnem postopku - kršitev pravice do enakega sojenja
Obstoja procesnih predpostavk za sodno varstvo pravic ni mogoče ugotavljati neodvisno od pravne ureditve upravnega postopka, ki se po določbi 7. člena ZPIZ uporablja v predhodnem postopku pri zavodu. Če zavod ni odločal o vlogi zavarovanca tako, kot mu nalaga ZUP in se je tožnik znašel v zamudi, je to zamudo pripisati v krivdo toženi stranki. V posledici njenega ravnanja je bila tožeča stranka prikrajšana za možnost vsebinskega obravnavanja svoje tožbe.
ZPP člen 41, 41/1, 205, 205/1-3, 205/2, 339, 339/2-8, 370, 370/1-2, 377.ZOR člen 998. Navodilo o obliki, vsebini in uporabi obrazcev za opravljanje plačilnega prometa prek Agencije Republike Slovenije za plačilni promet, nadziranje in informiranje.
vrednost spornega predmeta - zavrženje revizije - poroštvo - sosporništvo - prekinitev postopka - svoboda urejanja obligacijskih razmerij - dovoljenost revizije v gospodarskem sporu - oblika poroštvene izjave - prenehanje pravdne stranke - delna odločba pri sosporništvu - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka kot revizijski razlog - pisnost - pooblastilo za izpolnitev akceptnega naloga
Zakonska določba o pisnosti poroštvene izjave varuje poroka pred prenagljeno odločitvijo in pred tem, da bi bila njegova obveznost težja od obveznosti glavnega dolžnika. Pri tem pa pisnost pomeni, da mora biti opredeljena tudi obveznost, na katero se poroštvo nanaša.
Glede na načelo svobode urejanja obligacijskih razmerij ni nobenega razumnega razloga, zaradi katerega pogodbeni stranki ne bi smeli po lastni presoji urejati tudi pravnih razmerij v zvezi z akceptnimi nalogi in njihovim izpolnjevanjem. Zato lahko upnik glavnega dolžnika iz poroštvenega razmerja sam veljavno izpolni od poroka prejete akceptne naloge in jih predloži v unovčenje.
delovno razmerje za določen čas - pripravništvo - preoblikovanje v delovno razmerje za nedoločen čas
Določba prvega odstavka 18. člena ne razlikuje delovnega razmerja glede na razlog, zaradi katerega je bilo sklenjeno za določen čas. Katerokoli delovno razmerje, sklenjeno za določen čas, se preoblikuje v delovno razmerje za nedoločen čas, če ostane delavec na delu po času, ko bi mu moralo prenehati. To velja tudi za delovno razmerje, ki ga sklene pripravnik.
ustanovitev podjetja - stečajni postopek - izročitev nepremičnine - izločitvena pravica - stvarni vložek - vpis lastninske pravice na nepremičnini v zemljiško knjigo
Ni mogoče šteti, da je bila izročitev nepremičnin (kot stvarnega vložka) ob ustanovitvi podjetja brez vsakega pravnega pomena in učinka, pa čeprav zemljiškoknjižni prenos lastninske pravice na nepremičnini ni bil izveden.
Stranka nima pravne podlage zahtevati vrnitev predmeta pogodbe, ki ga je (kot stvarni vložek) izročila drugi stranki na podlagi pogodbe. Takšnega zahtevka ji ne daje niti stečajni postopek, saj bi bila upravičena zahtevati le izločitev stvari, ki ne pripadajo stečajni dolžnici.
ZPPSL člen 51, 51/6. ZDR (1990) člen 106, 106/1. ZTPDR člen 80.
pričetek teka odpovednega roka - suspenzivnost ugovora - finančna reorganizacija - prenehanje delovnega razmerja
Ker o pravici do ugovora zoper sklep o prenehanju delovnega razmerja v posledici finančne reorganizacije tudi novelirani ZPPSL nima določb, ugovora niti ne izključuje, niti ne ureja njegovih učinkov, je tudi v tem primeru potrebno upoštevati splošne določbe o pravici do ugovora in o njegovem suspenzivnem učinku.
Tožena stranka je imela izdelan sistem ugotavljanja delovne uspešnosti oziroma rezultatov dela na delovnih mestih, na katerih so se ugotavljali presežni delavci in sicer normo - kar nenazadnje jasno izhaja iz mesečnih plačilnih list tožnice. Doseganje, preseganje ali ne doseganje norme je na podlagi 17. člena Pravilnika o osebnih dohodkih in drugih osebnih prejemkih, vplivalo na povečanje ali zmanjšanje plače delavca glede na pričakovano delovno uspešnost delavca. Sodišče ni ugotovilo - in tožnica tudi v reviziji tega ne zatrjuje - da bi tožena stranka pri določanju presežnih delavcev po kriteriju delovne uspešnosti, ugotavljala ali uporabila drugačne rezultate dela za čas upoštevanih osemnajstih mesecev. Sodišči sta zato utemeljeno izhajali iz predpostavke, da je tožena stranka uporabila iste rezultate dela: pri upoštevanju višine plače iz naslova delovne uspešnosti po merilih za določanje plače in pri določanju presežnih delavcev po kriterijih za ugotavljanje delovne uspešnosti presežnih delavcev.
vrednost spornega predmeta - nedopustnost revizije
1.) Vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe po posameznih zahtevkih ne presega z zakonom določenega zneska, zato revizija ni dovoljena.
2.) Tudi plačilo davkov in prispevkov (točka I/2 prvostopne sodbe) sicer predstavlja denarno terjatev, ki pa mora biti za presojo dovoljenosti revizije opredeljena z zneskom in ne le pavšalno.
I. Dejstvo, da je tožnik s strani ministrstva za delo prejel sredstva za financiranje samozaposlitve, samo na sebi ni bistveno za odločitev o njegovi pravici do odpravnine pri toženi stranki.
II. Ker se nižji sodišči nista izjavili o tem, ali se je tožnik s podpisom pogodbe o sofinanciranju samozaposlitve odpovedal pravici do odpravnine pri toženi stranki, izpodbijana sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih.
Tožena stranka je imela izdelan sistem ugotavljanja delovne uspešnosti oziroma rezultatov dela na delovnih mestih, na katerih so se ugotavljali presežni delavci in sicer normo - kar nenazadnje jasno izhaja iz mesečnih plačilnih list tožnice. Doseganje, preseganje ali ne doseganje norme je na podlagi 17. člena Pravilnika o osebnih dohodkih in drugih osebnih prejemkih, vplivalo na povečanje ali zmanjšanje plače delavca glede na pričakovano delovno uspešnost delavca. Sodišče ni ugotovilo - in tožnica tudi v reviziji tega ne zatrjuje - da bi tožena stranka pri določanju presežnih delavcev po kriteriju delovne uspešnosti, ugotavljala ali uporabila drugačne rezultate dela za čas upoštevanih osemnajstih mesecev. Sodišči sta zato utemeljeno izhajali iz predpostavke, da je tožena stranka uporabila iste rezultate dela: pri upoštevanju višine plače iz naslova delovne uspešnosti po merilih za določanje plače in pri določanju presežnih delavcev po kriterijih za ugotavljanje delovne uspešnosti presežnih delavcev.
zdravljenje v tujini - povračilo stroškov - pogoji za povračilo stroškov zdravljenja v tujini
Zavarovanec iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, ki se sam odloči za zdravljenje v tujini, nima pravice do povračila stroškov zdravljenja v višini, kot bi ti znašali, če bi se zdravil doma.
pripor - sklep o odreditvi pripora - utemeljen sum - prisilno pridržanje - vštevanje prisilnega pridržanja v čas trajanja pripora - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - domneva nedolžnosti
Kar zadeva postopek ugotavljanja utemeljenosti suma kot temeljnega pogoja za pripor v fazi preiskave mora sodišče zgolj obrazloženo pretehtati, ali zbrani podatki in dokazi opravičujejo sklep o utemeljenosti suma, da je konkretna oseba storila določeno kaznivo dejanje, ne pa oceniti verodostojnosti oziroma zanesljivosti posameznega dokaza in vseh skupaj ter ugotavljati, ali so podani zakonski znaki kaznivega dejanja, ker je to predmet presoje razpravljajočega senata na glavni obravnavi potem, ko so dokazi izvedeni.
Pravilna je ugotovitev, da traja pripor od dneva, ko sta bila osumljenca pridržana. Tudi pridržanje se šteje za odvzem prostosti (3. odstavek 4. člena ZKP).
Ne gre za kršitev načela domneve nedolžnosti (3. člen ZKP), če se sodišče pri ugotavljanju okoliščin v zvezi z osebnostjo obdolženca pri utemeljevanju pripornega razloga ponovitvene nevarnosti opre na podatke iz kazenskih postopkov, ki še niso pravnomočno končani.
pogodba - razveza pogodbe zaradi neizpolnitve - vrnitev danega
Revizijsko sodišče presoja pravilno uporabo materialnega prava na podlagi že ugotovljenih dejstev, to je prevzema vrednosti 20.000 nemških mark in sklenitve pogodbe o tem, da bo toženec za tožnico vložil denar v agencijo za posojanje denarja. Ker pogodbe ni izpolnjeval, je pravilna odločitev sodišč, da je po 262. členu ZOR, ki se uporablja na podlagi 1060. člena OZ za to odgovoren. Njegova kršitev je tožnici omogočala, da je po 125. in 126. členu ZOR razdrla pogodbo in zahtevala vrnitev tistega, kar je dala (132. člen ZOR).
izločitev sodnika - predlog za izločitev višjih sodnikov
"Tožnikov antikorupcijski predlog predsedniku Višjega sodišča v Ljubljani za suspenz, uvedbo disciplinskega postopka in razrešitev s funkcije višjih sodnikov ..." (tako je označena točka 2 v tožnikovi vlogi z dne 13.2.2003) sicer res ne omenja zahteve za izločitev omenjenih sodnikov. V povezavi z nadaljnjim pisanjem v tej vlogi pa bi temu predlogu lahko pripisali tudi zahtevo za izločitev.
bistvena kršitev določbe kazenskega postopka - nasprotje med izrekom in razlogi sodbe glede časa storitve kaznivega dejanja - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Očitek o neskladnosti izreka z obrazložitvijo glede ure, ko je bilo dejanje storjeno (ali 18.6. okrog 23.00 ure, kot izhaja iz izreka, ali okrog 21.00 ure istega dne, kot je navedeno v obrazložitvi, kjer sodišče povzema izpoved oškodovanca), ne predstavlja nasprotja, ki bi pomenilo kršitev iz 11. točke 1. odstavka 371. člena ZKP. Da je podana ta kršitev, mora biti odločba nejasna in nerazumljiva glede odločilnih dejstev in okoliščin, ki so znaki kaznivega dejanja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - OBLIGACIJSKO PRAVO
VS07625
ZPP člen 367, 367/2, 367/3-3, 374, 374/2, 377. ZAP člen 95.ZASP člen 164, 164/1.
dovoljenost revizije - premoženjskopravni spor - vrednost spornega predmeta - spor iz avtorske pravice - poseg v avtorsko pravico - izjalovljen posel - odškodnina
Za spor iz avtorskih pravic gre takrat, ko se zatrjuje, da je razlog za uveljavljanje tožbenega zahtevka v kršitvi avtorske pravice.
Toženec je s svojim posredovanjem dosegel, da je tožniku propadel načrtovani in že sklenjeni posel, s katerim bi sicer res izkoristil svoje avtorsko delo. Toda s tem toženec ni posegel v samo tožnikovo avtorsko pravico. To bi se zgodilo le, če bi bili novi pogodbi sklenjeni in bi toženec uporabil (zlorabil) tožnikovo avtorsko delo kot svoje.
tožba na izpraznitev stanovanja - nezakonita uporaba stanovanja - dolžnost sklenitve najemne pogodbe - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini v izvršilnem postopku - prodaja stvari - dolžnikova pravica na prodanem stanovanju - spor v zvezi z izvršilnim postopkom kot razlog za odložitev sklenitve najemne pogodbe - prekinitev pravdnega postopka
Zakon ne nalaga lastniku, da mora počakati s sklenitvijo najemne pogodbe iz kakršnegakoli razloga in tako tudi ne, če teče spor v zvezi z izvršilnim postopkom. Tožnik zato ni bil dolžan ustreči predlogu tožene stranke za odlog. To mu ni nalagal niti takrat veljavni ZIP. Po tem zakonu je dolžnik sicer imel pravico še naprej stanovati v prodanem stanovanju ali hiši (prvi odstavek 85. člena), toda za razmerja med kupcem in dolžnikom so veljale zakonske določbe, ki veljajo med lastnikom in najemnikom (drugi odstavek tega člena). Torej tudi določbe SZ o sklenitvi najemne pogodbe in o posledicah, če ta ni sklenjena.
Združitev pravd ne pomeni, da se vrednost spora pri vprašanju dovoljenosti revizije ugotavlja po seštevku vrednosti iz obeh pravd. Oba tožbena zahtevka sta kljub združitvi v skupno obravnavanje ohranila svojo samostojnost in tudi temeljita vsak na različni dejanski podlagi. Ker nobeden od njiju ne presega mejnega zneska 1.000.000 tolarjev, revizija ni dovoljena.
ZKP člen 416. Zakon o konfiskaciji imovine in o izvrševanju konfiskacije člen 30, 30/1. Odlok AVNOJ-a z dne 21.11.1944 člen 1, 1/1-1, 1/1-2.
obnova kazenskega postopka - odlok o zaplembi premoženja osebam nemške narodnosti
Povojne zaplembe premoženja pripadnikom nemške narodnosti in nemški državi ni mogoče obravnavati kot kazenski ukrep temveč kot ukrep upravne narave. Obnovitveni postopek po 416. členu ZKP pa bi bil mogoč (poleg ostalih izpolnjenih pogojev) le v primeru pravnomočne kazenske sodbe.
ODŠKODNINSKO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - USTAVNO PRAVO
VS07614
URS člen 15, 15/2, 15/3, 27, 34, 35, 39. EKČP člen 6, 10, 10/2. Mednarodni pakt o državljanskih in političnih pravicah člen 19, 19/3.ZOR člen 170, 170/1, 171, 171/1, 199, 200. ZPZ člen 2, 3. ZJG člen 7. ZMed.KZ člen 169.
zahteva za varstvo zakonitosti - varstvo osebnostnih pravic - pravica do osebnega dostojanstva - svoboda izražanja - razžalitev v tisku - povrnitev negmotne škode - objava sodbe ali popravka - žalitev časti - javna glasila (mediji) - žaljivost kot pravni standard - očitek storitve kaznivega dejanja - preklic neresnične izjave - objava sodbe v drugih medijih
Toženka je zlorabila pravico do svobodnega izražanja in dolžnosti obveščanja javnosti, saj bi se morala zavedati, da je v svoji reviji neupravičeno objavila neresnična in za tožnika žaljiva dejstva. Zaradi posega v čast in ugled je tožnik upravičen do zadoščenja po 199. členu ZOR in sicer do preklica neresničnih izjav, glede na okoliščine primera, zlasti glede na težo žalitev in posledice nedopustnega ravnanja, pa tudi do objave sodbe v reviji, ki jo izdaja tožnik.
Zahteva za objavo sodbe v tistih medijih, ki so povzemali objavljene trditve toženke, je bila zavrnjena, saj niso pravdne stranke, zato jim sodišče v tem postopku ne more naložiti izpolnitve nobenih obveznosti, tožbeni zahtevek, da mora toženka nekaj objaviti na svoje stroške, pa je premalo določen, da bi bil izvršljiv.
ZPP člen 184, 184/1, 392, 393, 498, 498/1.ZOR člen 61, 111, 139, 139/3.
tožba za izpodbijanje sodne poravnave - uporaba določb ZPP 1977 in ZPP - načelno pravno mnenje - razlogi za izpodbijanje - sprememba tožbe - zmota - čezmerno prikrajšanje
Vendar uporaba novega zakona ne pride v poštev glede določb 392. in 393. člena ZPP. V njih je izpodbijanje sodne poravnave urejeno na novo in drugače, kot je veljalo pred uveljavitvijo novega zakona. Sedaj je tožba za razveljavitev sodne poravnave urejena kot posebno izredno pravno sredstvo, zanjo pa veljajo drugačni roki in tudi razlogi izpodbijanja. Zato je treba v tej zadevi šteti, da se je postopek glede nje končal takrat, ko je bila sklenjena, v obravnavanem primeru 2.4.1997. Za presojo utemeljenosti tožbenega zahtevka veljajo torej razlogi, kot so veljali v navadnem civilnopravnem sporu po prejšnji ureditvi (pravno mnenje občne seje Vrhovnega sodišča Republike Slovenije dne 9.12.1999). Po tej ureditvi je pravna narava sodne poravnave mešana, ker vsebuje elemente pogodbe materialnega prava in pogodbe procesnega prava. Z njo stranke sporazumno uredijo razmerje iz materialnega prava, vendar z učinkom pravnomočne sodbe. Sodno poravnavo je mogoče izpodbijati med drugim tudi zaradi zmote ob njeni sklenitvi.
Uveljavljanje novega dodatnega razloga v pritožbi za izpodbijanje sodne poravnave predstavlja v tej fazi postopka nedovoljeno spremembo tožbe.