Določilo 288. člena OZ velja tudi za neposlovne (odškodninske terjatve. Zaradi zmanjšanja inflacije, ustalitve obrestne mere zamudnih obresti, uveljavitve nove zakonodaje, ki omogoča prisojo zamudnih obresti od zamude dolžnika s poravnavo neposlovnih odškodninskih terjatev ter ustrezno valorizacijo odškodnin in plačanih akontacij, so vsi parametri za določitev odškodninske obveznosti od njene zapadlosti določljivi. Ker tudi sicer v načinu prenehanja obveznosti z izpolnitvijo ni videti pomembnejših razlik med poslovnimi in neposlovnimi obveznostmi, ni (več) okoliščin, ki bi utemeljevale razlago, da 288. člen OZ za neposlovne (odškodninske) terjatve ne velja.
Čeprav je tožnik opozarjal na nejasnost določil Tabele invalidnosti, je v resnici zahteval ugotovitev višje stopnje invalidnosti zaradi drugih poškodb in hujših poledic poškodbe skočnega sklepa. Tožnik se je torej zavzemal za prisojo višjega odstotka zavarovalne vsote na podlagi Tabele invalidnosti, vendar pa spornosti načina določitve (izračuna) invalidnine ni izpostavljal, še tudi v pritožbi pa ni zmogel argumentirano vzpostaviti dvom v spornost (in nejasnost) načina, ki ga je pojasnila tožena stranka v skladu z uvodnimi določbami Tabele invalidnosti.
ZPP člen 67. ZNP-1 člen 11, 11/1, 11/5, 42, 61, 62.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - prenos pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - delegacija pristojnosti iz razloga smotrnosti - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - dejansko prebivališče - ugoditev predlogu
Predlagajoče sodišče utemeljeno opozarja, da bo obvezno zaslišanje nasprotne udeleženke, na podlagi drugega odstavka 62. člena ZNP-1 treba opraviti v domu, kjer sedaj živi, prav tako pa jo bo moral pregledati tudi izvedenec medicinske stroke v skladu z določbo 61. in 62. člena ZNP-1 in se bo tudi ta pregled in ves nadaljnji postopek lažje in z manjšimi stroški kot na krajevno pristojnem sodišču, izvedel na drugem, bližjem stvarno pristojnem sodišču.
predlog za dopustitev revizije - vložitev vloge na nepristojno sodišče - očitna pomota - odvetnik - rok za vložitev predloga - prepozen predlog - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Po ustaljeni praksi Vrhovnega sodišča, v primeru, ko je predlog naslovljen na napačno sodišče in temu sodišču tudi poslan, o očitni pomoti v smislu desetega odstavka 112. člena ZPP ni mogoče govoriti.
PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA - UPRAVNI SPOR
VS00054221
Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 28, 28/2. ZMZ-1 člen 84, 84/1, 84/1-5, 84/2, 84a, 84a-3.
mednarodna zaščita - prosilec iz Pakistana - omejitev gibanja prosilca zaradi predaje odgovorni državi - pridržanje prosilca za namen predaje odgovorni državi članici - znatna nevarnost pobega prosilca - begosumnost - nujnost in sorazmernost ukrepa - zavrnitev pritožbe
Pritožnik je pred vložitvijo prošnje za mednarodno zaščito v Sloveniji, to vložil že v Grčiji in Romuniji in ti dve državi članici EU pozneje zapustil. S tem so podane okoliščine po 3. alineji 84. a člena ZMZ-1, na podlagi katerih je mogoče sklepati na begosumnost prosilca. Ob upoštevanju še ostalih nespornih okoliščin konkretnega primera, in sicer, da je pritožnik po odhodu iz Pakistana na svoji poti prečkal več držav članic EU, in sicer Grčijo, Romunijo, Madžarsko in Hrvaško, še preden je ilegalno vstopil v Slovenijo, da je pred tem podal prošnjo za mednarodno zaščito v Grčiji in nato še v Romuniji ter kljub opozorilu sodnika, naj počaka na odločitev, v Romuniji ni počakal (rekoč, da se je bal deportacije v Srbijo), ampak je odšel na Hrvaško, kjer ni zaprosil za mednarodno zaščito, in nato proti svoji ciljni državi Italiji, se je pritožnik izkazal za znatno begosumnega.
Navedene individualne okoliščine pritožnika po presoji Vrhovnega sodišča izkazujejo tako veliko nevarnost, da pritožnik v Republiki Sloveniji ne bo počakal na predajo odgovorni državi članici, da jo je mogoče odvrniti le z najstrožjim ukrepom. Pritožnikova zapustitev Romunije, kljub opozorilu sodnika, da mora počakati v Romuniji, nezakonito prehajanje državnih mej, vključno s Slovenijo, navajanje Italije kot ciljne države ter dejstvo, da je pritožnik za mednarodno zaščito zaprosil šele po prijetju policije, pretehtajo v prid obstoju realne, neposredne nevarnosti pobega, ki je ni mogoče učinkovito preprečiti z milejšim ukrepom obveznega zadrževanja na območje azilnega doma. Ta ukrep je namreč milejši tudi zaradi režima nadzora območja azilnega doma, saj za razliko od pridržanja v centru za tujce ne preprečuje nenadzorovanih odhodov s tega območja.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - prenos pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - delegacija pristojnosti iz razloga smotrnosti - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - zaslišanje osebe, ki naj se ji odvzame poslovna sposobnost - načelo ekonomičnosti postopka - ugoditev predlogu
Glede na to, da je udeleženec nastanjen v Enoti za forenzično psihiatrijo v Mariboru in da je tam trenutno v priporu, je očitno, da se bo postopek lažje, hitreje in z manjšimi stroški izvedel tam, kjer trenutno biva.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - prenos pristojnosti - okoliščina, ki bi lahko vzbudila dvom o nepristranosti sodišča - prenehanje - zavrnitev predloga
Prvotni prenos pristojnosti za odločanje v pritožbenem postopku na Višje sodišče v Kopru ni bil le začasen – ne more učinkovati le, dokler razlog za prenos obstaja, potem pa prenehati. Višje sodišče v Kopru zato ostaja pristojno za odločanje, razen če bi se na njegovi strani pojavil razlog, ki bi utemeljeval novo delegacijo pristojnosti na drugo sodišče. To pomeni, da bi toženec moral izkazati, da so podani tehtni razlogi za tak prenos (npr. dvom v objektivno nepristranskost koprskega sodišča) ali da bi se postopek lažje opravil pred drugim sodiščem.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - USTAVNO PRAVO
VS00054017
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. OZ člen 134.
dopuščena revizija - osebnostne pravice - poseg v osebnostne pravice posameznika - prepoved posega - javna objava podatkov - družinsko življenje - pravica do svobode izražanja medijev - svoboda tiska - tehtanje ustavnih pravic v koliziji
Revizija se dopusti glede vprašanja:
Ali je odločitev sodišča, ki predlagatelju prepoveduje
– objavljanje podatkov iz osebne družinske zgodovine in družinskega debla tožnikov ter
– objavljanje fotografij iz družinskih albumov, fotografij iz otroških let, fotografij iz časa šolanja oz. izobraževanja, fotografij s počitnic oz. dopustovanja, katera vsebina se nanaša na osebno in družinsko življenje tožnikov,
glede na okoliščine primera pravilna, ali pa takšna odločitev prekomerno posega v ustavno pravico predlagatelja oz. tožene stranke do svobode izražanja?
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - postopek za ugotovitev pripadajočega zemljišča - objektivna nepristranskost sodišča - dvom v nepristranskost sojenja - ugoditev predlogu
Okoliščina, da stvarno in krajevno pristojno sodišče posluje v stavbi, h kateri se bo ugotavljalo pripadajoče zemljišče in da slednjega sodniki in osebje navedenega sodišča (so)uporabljajo, bi po oceni Vrhovnega sodišča gotovo vzbujala dvom v nepristranskost njegovega odločanja.
odškodninski spor - določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - pristojno sodišče kot stranka v postopku - protipravno ravnanje sodnika - ugoditev predlogu
Okoliščina, da tožnik zahteva povrnitev škode zaradi ravnanj pristojnega sodišča narekuje sklep, da bi bilo z odločanjem o tožnikovem zahtevku pri pristojnem sodišču lahko ogroženo zaupanje strank v nepristranskost sojenja v konkretni zadevi in percepcija javnosti o nevtralnosti in neodvisnosti tega sodišča kot nosilca sodne funkcije, ter predstavlja drug tehten razlog za prenos pristojnosti v smislu 67. člena ZPP.
nasilništvo - napad na uradno osebo, ko opravlja naloge varnosti - opis kaznivega dejanja - zakonski znaki kaznivega dejanja - kršitev kazenskega zakona - grdo ravnanje - napad
Napad kot zakonski znak kaznivega dejanja napada na uradno osebo, ko ta opravlja naloge varnosti, je vsaka nasilna uporaba fizične moči proti telesu uradne osebe.
Obsojenec je z zasledovanjem, opazovanjem, kontroliranjem gibanja in neželenimi fizičnimi stiki ustvaril situacijo, ko je oškodovanka pričakovala naslednji tak stik, zaradi te brezizhodnosti pa je bila spravljena v podrejen položaj in postala objekt njegovega nasilja. S tem je obsojenec izpolnil zakonske znake kaznivega dejanja nasilja.
predlog za določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - dvom v nepristranskost sojenja - objektivna nepristranskost - uslužbenec pristojnega sodišča kot stranka v postopku - višji pravosodni svetovalec
Za odločanje v tej zadevi se določi Okrožno sodišče v Ljubljani.
dopuščena revizija - splošni pogoji - dokazovanje z izvedencem - zavrnitev dokaznega predloga - obrazložitev zavrnitve dokaznega predloga - odprto sojenje - pravica do izjave v postopku - glavna obravnava pred sodiščem druge stopnje - dolžnost izvedbe naroka
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je sodišče druge stopnje v zvezi z na prvi stopnji neizvedenim dokazom (izvedencem) tožniku odreklo možnost sodelovanja in ga prikrajšalo v pravici do izjave.
izločitev sodnika - določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - nujna delegacija
Obstoj drugih tehtnih razlogov bo podan šele tedaj, ko bi moralo biti izločeno tolikšno število sodnikov, da sodišče ne bi moglo postopati (tako imenovana nujna delegacija po 66. členu ZPP).
dopuščena revizija - lastninska pravica - zemljiška knjiga - originarna pridobitev lastninske pravice - skupno premoženje - sodna poravnava - izvršilni postopek - sklep o izvršbi - pridobitev zastavne pravice - zastavna pravica na nepremičnini (hipoteka) - ugovor tretjega
Revizija se dopusti glede vprašanja ali ima zastavna pravica na nepremičnini (hipoteka), ki jo je upnik pridobil v izvršilnem postopku na podlagi izdanega sklepa o izvršbi na nepremičnino, prednost pred lastninsko pravico, ki jo je tretji pred vpisom hipoteke pridobil na izviren (originaren) način v času trajanja zakonske zveze, vendar daljše časovno obdobje svoje lastninske pravice ni vpisal v zemljiško knjigo, jo je pa uveljavljal v izvršilnem postopku z ugovorom tretjega (64. člen ZIZ).
Na podlagi 36. člena Zakona o zavodih (ZZ) je sodno varstvo pred delovnim sodiščem zagotovljeno le v primeru, če je predmet spora presoja vprašanja, ali je bil kršen za izvedbo razpisa določen postopek imenovanja direktorja in če je ta kršitev lahko bistveno vplivala na odločitev o izbiri kandidata, ali če izbrani kandidat ne izpolnjuje v razpisu določenih pogojev (prvi odstavek 36. člena ZZ).
Predmet spora v obravnavani zadevi pa ni presoja zakonitosti izvedbe razpisa in postopka za imenovanje direktorja, niti presoja, ali izbrani kandidat izpolnjuje v razpisu določene pogoje, pač pa le presoja zakonitosti sklepa Vlade RS o zavrnitvi soglasja k imenovanju direktorja inštituta, zato je presoja sodišča prve stopnje, da ni stavrno pristojno za odločanje v obravnavani zadevi, napačna.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - nerazumno dolgo trajanje postopka - pravica do sojenja v razumnem roku - zavrnitev predloga
Nerazumno dolgo trajanje postopka stranko v resnici prizadeva v pravici do sojenja v razumnem roku, ki je sestavni del ustavne pravice iz 23. člena Ustave. A pravno zdravilo zoper takšno protipravno stanje ni vsebovano v institutu iz 67. člena ZPP, marveč v Zakonu o varstvu pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja. Ker so torej stranki na voljo pravna sredstva iz 3. člena navedenega zakona, je Vrhovno sodišče strankin predlog po 67. členu ZPP zavrnilo.