CIVILNO PROCESNO PRAVO - JAVNA NAROČILA - UPRAVNI SPOR
VS00053680
URS člen 23. ZPP člen 150, 150/2. ZPVPJN člen 39a, 39a/8, 49. ZPVPJN-C člen 11.
postopek oddaje javnega naročila - tožba v upravnem sporu - ugotovitvena tožba - pravica do pregleda in prepisovanja spisa - predpostavke pravice do pregleda spisa - opravičena korist - zavrnitev predloga - nezakonito ravnanje naročnika - odškodninska tožba - ugoditev pritožbi
V zadevah zaradi javnega naročanja je skladno z 39.a členom ZPVPJN s tožbo mogoče zahtevati le ugotovitev nezakonitosti odločitve (ugotovitvena tožba), vendar ima tudi ugotovitvena sodba o nezakonitosti izpodbijane odločitve tožene stranke lahko posledice na pravni položaj naročnika. ZPVPJN namreč določa odškodninsko odgovornost naročnika v postopku oddaje javnega naročila (49. člen ZPVPJN). Ta odškodninska odgovornost pa ni odvisna od tega, ali sodišče v upravnem sporu izpodbijano določitev odpravi ali spremeni, temveč od ugotovljene nezakonitosti ravnanja naročnika v postopku oddaje javnega naročila.
Iz zakonodajnega gradiva izhaja, da naj bi učinek pravnega varstva zoper odločitve Državne revizijske komisije prispeval k postavitvi sodne prakse in s tem bistveno večje pravne varnosti. To pomeni, da bi imela pritožnica, kot subjekt, ki je zavezan k pravilnosti in zakonitosti oddaje javnih naročil, upravičeno korist seznaniti se z razlogi, s katerimi sodišče presodi o zakonitosti oddaje javnega naročila, tudi če bi upravno sodišče presodilo, da je odločitev tožene stranke zakonita.
Drugostopenjsko sodišče je odškodnino odmerilo v višini, ki za 2.000,00 EUR presega zavarovalno vsoto, pri čemer iz obrazložitve njegove sodbe ni razvidno, ali je tako odločilo zaradi presoje, da je - in iz katerih razlogov - ugovor pasivne legitimacije za znesek nad zavarovalno vsoto neutemeljen. V tem delu izpodbijane sodbe ni mogoče preizkusiti ter je obremenjena z absolutno bistveno kršitvijo procesnih pravil iz 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP).
Vpetost zakonitega zastopnika tožene stranke v lokalno okolje sama po sebi ne kaže na obstoj nevarnosti, da bi bila zaradi tega razloga lahko ogrožena nepristranskost sojenja. Konkretnih okoliščin, zakaj bi bilo drugače, oziroma katere konkretne vezi naj bi obstajale med zakonitim zastopnikom tožene stranke in (vsemi) sodniki pristojnega sodišča, da bi v javnosti vzbujale dvom v nepristransko sojenja, tožnik sploh ne navede.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - postopek za ugotovitev pripadajočega zemljišča - objektivna nepristranskost sodišča - dvom v nepristranskost sojenja - ugoditev predlogu
Okoliščina, da stvarno in krajevno pristojno sodišče posluje v stavbi, h kateri se bo ugotavljalo pripadajoče zemljišče in da slednjega sodniki in osebje navedenega sodišča (so)uporabljajo, bi po oceni Vrhovnega sodišča gotovo vzbujala dvom v nepristranskost njegovega odločanja.
odškodninski spor - določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - pristojno sodišče kot stranka v postopku - protipravno ravnanje sodnika - ugoditev predlogu
Okoliščina, da tožnik zahteva povrnitev škode zaradi ravnanj pristojnega sodišča narekuje sklep, da bi bilo z odločanjem o tožnikovem zahtevku pri pristojnem sodišču lahko ogroženo zaupanje strank v nepristranskost sojenja v konkretni zadevi in percepcija javnosti o nevtralnosti in neodvisnosti tega sodišča kot nosilca sodne funkcije, ter predstavlja drug tehten razlog za prenos pristojnosti v smislu 67. člena ZPP.
nasilništvo - napad na uradno osebo, ko opravlja naloge varnosti - opis kaznivega dejanja - zakonski znaki kaznivega dejanja - kršitev kazenskega zakona - grdo ravnanje - napad
Napad kot zakonski znak kaznivega dejanja napada na uradno osebo, ko ta opravlja naloge varnosti, je vsaka nasilna uporaba fizične moči proti telesu uradne osebe.
Obsojenec je z zasledovanjem, opazovanjem, kontroliranjem gibanja in neželenimi fizičnimi stiki ustvaril situacijo, ko je oškodovanka pričakovala naslednji tak stik, zaradi te brezizhodnosti pa je bila spravljena v podrejen položaj in postala objekt njegovega nasilja. S tem je obsojenec izpolnil zakonske znake kaznivega dejanja nasilja.
predlog za določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - dvom v nepristranskost sojenja - objektivna nepristranskost - uslužbenec pristojnega sodišča kot stranka v postopku - višji pravosodni svetovalec
Za odločanje v tej zadevi se določi Okrožno sodišče v Ljubljani.
dopuščena revizija - splošni pogoji - dokazovanje z izvedencem - zavrnitev dokaznega predloga - obrazložitev zavrnitve dokaznega predloga - odprto sojenje - pravica do izjave v postopku - glavna obravnava pred sodiščem druge stopnje - dolžnost izvedbe naroka
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je sodišče druge stopnje v zvezi z na prvi stopnji neizvedenim dokazom (izvedencem) tožniku odreklo možnost sodelovanja in ga prikrajšalo v pravici do izjave.
Tožnica je s tožbo od sodišča zahtevala, naj razsodi, da ji je toženi upnik dolžan plačati 7.500,50 EUR odškodnine za škodo, ki ji je nastala zato, ker je vztrajal pri rubežu premičnin, čeprav je izkazala, da so njena last in ne last dolžnika, njenega bivšega partnerja.
Sodišče prve stopnje je tožbeni zahtevek zavrnilo. Odločilo je, da bi toženec kot upnik odškodninsko odgovarjal tožnici le, če bi v izvršilnem postopku ravnal protipravno ali v nasprotju z vestnostjo in poštenjem, kaj takega pa tožnica ni izkazala.
predlog za dopustitev revizije - izvedba naroka v odsotnosti ene od strank - opravičljiv razlog za odsotnost z naroka - starševski dopust - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Pogoji iz 367.a člena ZPP za dopustitev revizije niso izpolnjeni.
zapuščina - mednarodna pristojnost slovenskega sodišča - določitev krajevno pristojnega sodišča - bivališče zapustnika v tujini
Če v Republiki Sloveniji ni nobene zapuščine, določi Vrhovno sodišče Republike Slovenije, katero po zakonu stvarno pristojno redno sodišče je krajevno pristojno (četrti odstavek 177. člena ZD).
Glede na določbe prvega in drugega odstavka 79. člena Zakona o mednarodnem zasebnem pravu in postopku (ZMZPP) v tej fazi postopka ni mogoče izključiti mednarodne pristojnosti slovenskega sodišča. Ker iz predloženega spisa ne izhaja nobena navezna okoliščina, na podlagi katere bi Vrhovno sodišče določilo krajevno pristojno sodišče, je Vrhovno sodišče za krajevno pristojno določilo Okrajno sodišče v Žalcu.
Sodišče je ugotovilo, da se obtoženec ni zavedal, da krši pravila. Glede opustitvenih očitkov takšna ugotovitev pomeni, da se obtoženec ni zavedal, na kakšen način je dolžan ravnati, da bo izpolnil zahteve relevantnih zapovednih norm, ki so v konkretnem primeru vsebovane še v dopolnilnem predpisu obravnavane blanketne inkriminacije. Nezavedanje dolžnostnega ravnanja pa izključuje naklep storilca. V okviru presoje zmot gre zato ne le za pravno zmoto, ki izključuje krivdo le, če je neizogibna, temveč tudi za dejansko zmoto, to je zmoto o zakonskih znakih kaznivega dejanja oziroma o okoliščinah, ki so zakonski znak kaznivega dejanja. Dejanska zmota pa izključuje naklep. Zato se pri dejanski zmoti v ožjem pomenu pri kaznivem dejanju, ki je kaznivo samo, če je storjeno naklepno, ne sprašujemo o tem, ali je bil storilec v zmoti iz malomarnosti.
odškodninska odgovornost lastnika domače živali - odgovornost imetnika psa - ugriz psa - nevaren pes - dolžno varstvo nad psom - soprispevek oškodovanca - stopnja krivde oškodovanca - deljena odgovornost za škodo - dopuščena revizija - zavrnitev revizije
Če je pes nevaren, mora njegov imetnik varstvo in nadzorstvo prilagoditi takim lastnostim psa in predvideti možne nevarne situacije, še posebej tiste, na katere kažejo pretekle izkušnje ali celo že pretekli škodni dogodki.
Tožnika kljub namestitvi opozorilne table in verigi, ki je segala 40 cm do mejne črte med dvoriščem in javno potjo, ob dejstvu, da sta vedela za agresivno naravo svojega psa ter da je bilo dvorišče odprto in z ničemer ločeno od poti, nista poskrbela za potrebno varstvo in nadzorstvo nad svojim psom.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - nezadovoljstvo stranke z delom in odločitvami pristojnega sodišča v drugih postopkih - vložitev kazenske ovadbe zoper sodnike pristojnega sodišča - načelo nepristranskosti - dvom o nepristranskosti sodišča - okoliščina, ki bi lahko vzbudila dvom o nepristranosti sodišča - zavrnitev predloga
Vložitev ovadbe sodi v fazo predkazenskega postopka, presojo, da je bilo storjeno kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti, pa ob vložitvi ovadbe opravi ovaditelj - v obravnavanem primeru torej nasprotni udeleženec sam. Zato zgolj dejstvo, da je podal kazenske ovadbe v zvezi z delom Okrajnega sodišča v Mariboru, Okrožnega sodišča v Mariboru ter Višjega sodišča v Mariboru, še ne utemeljuje delegacije pristojnosti. Drugačna razlaga bi namreč omogočila izigravanje tega instituta.
Prav tako pristojno sodišče v postopku za postavitev nasprotnega udeleženca pod skrbništvo ne bo odločalo o obstoju očitanih kaznivih dejanj oziroma o pravilnosti in zakonitosti sodniških odločitev v njegovih drugih zadevah. Nezadovoljstvo nasprotnega udeleženca z izidom drugih postopkov pred pristojnim sodiščem pa ne predstavlja "drugih tehtnih razlogov" v smislu 67. člena ZPP.