Ko si stranka izbere odvetnika, ki ima pisarno v kraju, ki ni niti kraj stranke niti sedež okrožja sodišča, pri katerem teče postopek, tožnik ni upravičen do priglašenih potnih stroškov pooblaščenca in prav tako ne stroškov odvetnikove odsotnosti iz pisarne. Navedene stroške pooblaščenca je mogoče naložiti v plačilo nasprotni stranki le, če to utemeljujejo posebne okoliščine, povezane z vsebino zadeve, kot na primer zapletenost in obsežnost zadeve, zahteva po specifičnem znanju in te okoliščine so trditveno in dokazno breme stranke, ki povrnitev takih stroškov uveljavlja. Tožnik navedenih okoliščin ni niti zatrjeval niti dokazal.
odločanje o stikih z otrokom - prevoz otroka na stike - sprememba ureditve stikov
Pritožbeno sodišče še poudarja, da je leta 2014, ko so bili s sodbo prvotno določeni stiki, predlagatelj že živel na Primorskem, kar pomeni, da je že takrat moral prevoziti precejšnjo pot, da je otroka prevzel v Arji vasi, kamor ju je iz Prevalj pripeljala nasprotna udeleženka (to pomeni, da je že takrat predlagatelj za prevzem otrok opravil bistveno daljšo pot kot nasprotna udeleženka). Dejstvo, da nasprotna udeleženka otrok ne želi več voziti na prevzemno mesto v Arjo vas, zaradi česar mora predlagatelj prevoziti daljšo pot, da ju prevzame v Prevaljah, pa ni tako pomembna okoliščina, ki bi terjala spremembo stikov, ker bi bile koristi otrok ogrožene, zlasti z ozirom na to, da iz mnenja Centra za socialno delo izhaja, da bi lahko bilo otrokoma celo v dodatno korist, če bi ju oče prevzel v Prevaljah in se z njima peljal v Koper, saj triurna vožnja v eni smeri lahko predstavlja dobro priložnost za očeta, da s sinovoma preživi več časa, ta čas pa bi oče lahko izkoristil za sproščen pogovor z otrokoma, postanek na vmesnih postajah na zanimivem kraju, kakšen ogled ali zanimivo doživetje.
ZPP člen 8, 213. ZDR-1 člen 85, 85/2, 89, 89/1, 89/1-5, 118, 118/1.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - neuspešno opravljeno poskusno delo - utemeljenost odpovednega razloga - dokazna ocena - zagovor pred odpovedjo - razlog za zavrnitev predlaganih dokazov - odškodnina zaradi nezakonite odpovedi pogodbe o zaposlitvi
Toženka je odpoved podala, ker je ugotovila, da tožnik ne ustreza njenim pričakovanjem, ker ima slabe delovne navade, je nesamostojen, ima neprimeren odnos do sodelavcev in poslovnih partnerjev ter pri delu ne dosega pričakovane kakovosti. Pritožbeno sodišče se strinja z dokazno oceno sodišča prve stopnje, da je toženka slednje dokazala, s tem pa je tudi dokazala, da tožnik ni dosegel pričakovanj glede opravljanja dela, zato mu je utemeljeno podala odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela.
Toženka tožniku pred podajo odpovedi pogodbe o zaposlitvi ni omogočila zagovora, da se izjasni glede negativne ocene poskusnega dela, vendar tega glede na določbe ZDR-1 niti ni bila dolžna storiti, saj je zagovor predviden le v primeru redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnih razlogov in razlogov nesposobnosti ter v primeru izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi (drugi odstavek 85. člena ZDR-1).
ZDR-1 člen 54, 54/1, 54/1-15, 56. ZOFVI člen 92, 94, 109, 109/6. Pravilnik o izobrazbi učiteljev in drugih strokovnih delavcev v izobraževalnem programu osnovne šole (2011) člen 5, 5-5.
transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas - neizpolnjevanje izobrazbenih pogojev - učitelj
Ker tožnik v času sklepanja pogodbe o zaposlitvi pri toženi stranki ni imel ustrezne izobrazbe, glede na določbe ZOFVI in Pravilnika o izobrazbi učiteljev in drugih strokovnih delavcev v izobraževalnem programu osnovne šole za to delovno mesto ni mogel zakonito skleniti pogodbe za nedoločen čas in mu sodišče takega delovnega razmerja tudi ne bi moglo zakonito priznati.
denarna odškodnina - denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - teorija jajčne lupine - teorija jajčne lupine (egg shell rule) - odškodnina za zmanjšanje življenjskih aktivnosti - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti
Toženkin ugovor, da vtoževana tožnikova nepremoženjska škoda ni vsa v vzročni zvezi s poškodbo, predvsem iz naslova duševnih bolečin zaradi zmanjšanja splošne življenjske aktivnosti, temveč je posledica tožnikovega predhodnega bolezenskega stanja (degenerativnih sprememb), je povezan z vprašanjem obsega škode, ta pa z odmero pravične denarne odškodnine. Zato ga je treba obravnavati pri odločanju o višini odškodninske terjatve oziroma utemeljenosti višine tožbenega zahtevka, kar je pravilno storilo sodišče prve stopnje.
Sodišče prve stopnje je sledilo tako imenovani teoriji jajčne lupine, po kateri je povzročitelj škode odgovoren tudi za tisto škodo, katere nastanek ali obseg sta pogojena z osebnimi lastnostmi in stanji oškodovanca. Uporaba navedene teorije je tipična v primerih nemih degenerativnih sprememb, ki se manifestirajo šele s škodnim dogodkom. Iz ustaljene sodne prakse izhaja, da degenerativne spremembe niso pravno relevanten (so)vzrok za nastanek škode, kadar so (1) neme, torej da oškodovanec zaradi njih pred škodnim dogodkom ni imel nobenih težav, in (2) so se manifestirale zaradi škodnega dogodka. Ta dva pogoja morata biti izpolnjena kumulativno. Iz sodne prakse pa je mogoče izluščiti še tretji pogoj, in sicer, da so se prej neme degenerativne spremembe izrazile ob samem škodnem dogodku oziroma neposredno po njem.
vknjižba stavbne pravice - pogodba o ustanovitvi stavbne pravice - zemljiškoknjižno dovolilo - formalnost zemljiškoknjižnega postopka
SPZ v 257. členu določa, kaj vse mora vse mora vsebovati pogodba o ustanovitvi stavbne pravice (zvezovalni pravni posel). Kaj mora vsebovati zemljiškoknjižno dovolilo (razpolagalni pravni posel) za vpis stavbne, pa določa 20.a člen ZZK-1, ki je matični predpis tega področja. Ta je jasen in (v primeru določenih situacij) ne napotuje na uporabo 19. člena ZZK-1, za kar se zavzema pritožba.
NEPRAVDNO PRAVO - USTAVNO PRAVO - ČLOVEKOVE PRAVICE
VSL00072909
ZDZdr člen 2, 2-3, 39, 39/1, 53.
prisilna hospitalizacija - pogoji za zadržanje na zdravljenju brez privolitve - duševna motnja - pojem duševne motnje - shizofrenija - izvedensko mnenje - zdravila - zdravljenje - hujše ogrožanje lastnega zdravja
Drži, da je zdravljenje v Psihiatrični bolnišnici na oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve prisilni ukrep, ki posega v pravice zdravljene osebe do osebne svobode, do varstva duševne integritete in do prostovoljnega zdravljenja, ki zagotavlja tudi pravico do zavrnitve zdravljenja. Vendar ustavno zagotovljene pravice niso neomejene. Ustava dopušča, zakon pa ureja, kdaj je mogoč odvzem človekove prostosti in kdaj je dopusten poseg v pravico do prostovoljnega zdravljenja. Dovoljen je, če je tak poseg nujen bodisi zaradi varovanja drugih bodisi zaradi posebnega varstva same osebe, ki nujno potrebuje zdravljenje, kot je v obravnavanem primeru ugotovilo sodišče prve stopnje.
Izvršitveno ravnanje zatajitve je prilastitev, ki mora biti v obdolženčevem naklepu. Za izvršitveno ravnanje zadostuje zunanja manifestacija prilastitvenega naklepa (uporaba, zavrženje predelava, nevrnitev stvari …), pri čemer nadaljnje razpolaganje z zatajeno stvarjo ni znak tega kaznivega dejanja. Zapis pogojnega ravnanja storilca, da "naj bi ..." nekaj storil z zatajeno stvarjo, ne zadošča za zanesljivo sklepanje in zaključek, da je bilo storjeno kaznivo dejanje.
ZODPol člen 71. Kolektivna pogodba za policiste (2012) člen 17. ZSPJS člen 32. KPJS člen 46. ZPP člen 155, 163, 163/4. ZJU člen 5, 5/1, 24, 25. ZDR-1 člen 200, 200/4.
odločitev o stroških postopka - dodatek za stalno pripravljenost - čista denarna terjatev - neposredno sodno varstvo - procesna predpostavka - potrebni stroški
Čisto denarno terjatev lahko tožnik ob upoštevanju prvega odstavka 5. člena ZJU in skladno z določilom četrtega odstavka 200. člena ZDR-1 uveljavlja neposredno pred pristojnim delovnim sodiščem in ni vezan na uveljavljanje predhodnega notranjega varstva na podlagi 24. in 25. člena ZJU. Dejstvo, da ga je uveljavljal in da je bilo nato o njegovem zahtevku odločeno s sklepi delodajalca, katerih razveljavitev je nato zahteval v sodnem postopku, narave njegove terjatve ne spremeni. Uveljavljanje tovrstne terjatve v predhodnem postopku pri delodajalcu ni procesna predpostavka za njeno uveljavljanje v sodnem postopku. Posledično tudi stroški v zvezi z uveljavljanjem neobveznega predhodnega varstva pri delodajalcu ne morejo pomeniti potrebnih stroškov postopka v smislu 155. člena ZPP. Sodišče prve stopnje jih zato tožniku utemeljeno ni priznalo.
ZPP člen 19, 19/2, 30, 30/2, 30/2-3. ZKZ člen 26, 26/5. OZ člen 20, 20/1.
nepravočasnost ugovora stvarne in krajevne pristojnosti - ustalitev pristojnosti - zakupna pogodba za kmetijsko zemljišče - odpoved zakupne pogodbe - pisna oblika pogodbe - pogajanja za sklenitev pogodbe
Kot je pravilno že pojasnilo sodišče prve stopnje, je bil prepozen ugovor tožene stranke glede stvarne pristojnosti, podan šele v prvi pripravljalni vlogi, vloženi na prvem naroku, zaradi česar je prišlo do ustalitve pristojnosti (drugi odstavek 19. člena ZPP). Razen tega tožena stranka očitek napačne višine sporne vrednosti in s tem ugovor stvarne pristojnosti v pritožbi utemeljuje z letno višino zakupnine, pri tem pa spregleda, da je za zakupno razmerje, ne glede na vrednost spornega predmeta vedno pristojno okrajno sodišče (3. točka drugega odstavka 30. člena ZPP).
trajanje delovnega razmerja - samozaposlena oseba - reparacija - datum sodne razveze - denarno povračilo - jubilejna nagrada
Delavec je do razlike v plači oziroma do odškodnine v višini razlike v plači (lahko) upravičen (le) do datuma sodne razveze pogodbe o zaposlitvi (do prenehanja delovnega razmerja), kar pomeni, da mu ta po tem času ne pripada. Manjši dohodek, ki ga delavec prejema po sodni razvezi, bi se lahko upošteval le v okviru določanja višine denarnega povračila po 118. členu ZDR-1.
Trenutno veljavna Kolektivna pogodba komunalnih dejavnosti, kot tudi njena predhodnica določata, da se jubilejna nagrada za 20 let delovne dobe izplača le članom sindikata reprezentativnih sindikatov, podpisnikov KP KD, vsem zaposlenim delavcem pa le, če je tako dogovorjeno v podjetniški kolektivni pogodbi. Ker med strankama ni bilo sporno, da tožnik ni bil član sindikata, niti ni prerekal, da toženka nima podjetniške kolektivne pogodbe, je torej njegov zahtevek za plačilo jubilejne nagrade neutemeljen.
stroški v nepravdnem postopku - preprečevanje nasilja v družini - porazdelitev stroškov - odločanje o stroških po prostem preudarku
Po osmem odstavku 22.a člena ZPND sodišče odloči o stroških postopka po prostem preudarku.
Jezikovni pomen določbe vključuje vse postopke po ZPND in ne pušča prostora za subsidiarno uporabo ZNP-1, predvideno v prvem odstavku istega člena. Táko razumevanje je skladno tudi z namenom določbe. Če naj zakon zagotovi učinkovito varstvo žrtvam nasilja, z ureditvijo stroškovnih posledic ni sprejemljivo doseči nasprotnega učinka. Pravilo o odločanju po prostem preudarku pa je dovolj široko, da omogoča tako upoštevanje okoliščin na strani žrtve kot tudi varovanje nasprotnih udeležencev pred sodnimi postopki, ki bi jih predlagatelji začeli iz drugih (nesprejemljivih) razlogov in ne zaradi iskanja varnosti in zaščite.
odvzem starševske skrbi - skrbništvo nad mladoletno osebo - izvedensko mnenje - sprememba izvedenskega mnenja - strokovni center
Po drugem odstavku 254. člena ZPP je sodišče prvenstveno dolžno odpraviti pomanjkljivosti v izvedenskem mnenju z zaslišanjem izvedenca. Le izjemoma, ko se pomanjkljivosti in dvom res ne dajo odpraviti z novim zaslišanjem, se zahteva mnenje drugega izvedenca.
Gre za zahtevno in kompleksno nalogo, slednjo pa je sodišče tudi s pomočjo izvedenke izvedlo v popolnosti, strokovno, zakonito, upoštevalo je zapleteno življenjsko situacijo, ki se je tekom postopka ves čas spreminjala, nenazadnje sta bili dekleti najprej zaupani v oskrbo njihove polnoletne polsestre, za katero se je tekom postopka izkazalo, da je za skrbnico povsem neprimerna, česar pritožnica ni prepoznala, čeprav je bila z dogajanjem seznanjena in je dekleti ves čas spremljala.
plačilo za dejansko delo - preuranjena odločitev - vsebina del - razveljavitev prvostopenjske sodbe
Zgolj ugotovitev, da tožnica ni opravljala nobene izmed specialnih nalog, ki formalno razlikujejo obe delovni mesti, ob trditvah tožnice, da teh niso opravljale niti druge DMS v dializi I, ki so svoje delo opravljale ob pacientih, ne zadoščajo za presojo, da tožnica ni opravljala nalog višje vrednotenega delovnega mesta. Čeprav so morda določene naloge dveh delovnih mest formalno enake (takih je v konkretnem primeru kar trinajst), to ne pomeni nujno, da so enake tudi dejansko, vsebinsko, po zahtevnosti, odgovornosti, samostojnosti, še posebej, kadar so določene zelo splošno, kot v konkretnem primeru, in lahko posamezna delovna naloga vsebuje več različnih opravil. Zato so lahko trditve tožnice, da je opravljala enako delo kot DMS v dializi I, ki so svoje delo opravljale ob pacientih, povsem samostojno, odločilne.
stvarna pristojnost - ugovor stvarne pristojnosti - pravočasnost ugovora - nepravočasen ugovor - zavrženje prepoznega ugovora - novela ZPP-E
S spremembo v 19. členu ZPP je uvedena dodatna ustalitev stvarne pristojnosti. Okrajno sodišče ostane pristojno, tudi če se pozneje pojavijo okoliščine, po katerih bi bilo pristojno okrožno sodišče (pred novelo pa je veljalo le obratno, kar pa je bil nezaželen zastoj v postopku). Sodišče na svojo stvarno pristojnost na prvi stopnji ne pazi več ves čas po uradni dolžnosti, temveč le do določene faze postopka, in sicer le ob predhodnem preizkusu tožbe pred vročitvijo tožencu. Pozneje se lahko izreče za stvarno nepristojno še do razpisa glavne obravnave, vendar le na ugovor toženca v odgovoru na tožbo.
plačilo dodatka - dodatek za povečan obseg dela in obremenitve - vojak
Glede na to, da je bil tožnik razporejen na formacijsko dolžnost ladijski inženir in da je tudi dejansko opravljal dela in naloge ladijskega inženirja, je sodišče prve stopnje tožbeni zahtevek pravilno zavrnilo. Uredba namreč ne določa plačnega razreda za formacijsko dolžnost ladijski inženir niti ne za ladijski inženir specialist, vtoževani dodatek iz drugega odstavka 59. člena ZSSloV pa je skladno s četrtim odstavkom 59. člena ZSSloV mogoče priznati le delavcem na tistih formacijskih dolžnostih, za katere je tako določila Vlada RS, saj je v pristojnosti delodajalca, da določi delovna mesta oziroma dolžnosti, na katerih bodo zaposleni upravičeni do takšnega dodatka. Ker Vlada RS v sklepu med formacijskimi dolžnostmi, na katerih so javni uslužbenci na podlagi drugega odstavka 59. člena ZSSloV upravičeni do 20 % dodatka, formacijske dolžnosti tožnika (ladijski inženir) ni določila, je tožnikov zahtevek neutemeljen tudi iz tega naslova.
Zgolj primerljivost delovnih mest ne more utemeljevati plačila dodatka na podlagi drugega odstavka 59. člena ZSSloV in višjega plačnega razreda po Uredbi.
Glede na izpostavljene okoliščine višje sodišče ne vidi podlage, po kateri bi pogodbenicama odreklo možnost poprave pogodbenega določila in nasprotovalo njuni volji skleniti novo prodajno pogodbo in s tem ponoviti zgolj fazo sklenitve prodajne pogodbe potem, ko je bila predhodna faza zbiranja zavezujočih ponudb in izbire najugodnejše ponudbe izvedena brez nepravilnosti. Nasprotno pritožničina zahteva po ponovitvi celotnega postopka prodaje po eni strani vključuje ponovitev že uspešno izvedenih faz postopka prodaje, po drugi strani pa predstavlja določitev nižje izhodiščne cene in časovni zamik zaradi teka rokov v novem postopku zbiranja zavezujočih ponudb. Nič od navedenega ne predstavlja zasledovanja načela po hitrem postopanju in načela zagotovitve najugodnejših pogojev glede višine plačila in rokov za plačilo terjatev upnikov, kar je dodaten razlog, da šteje višje sodišče zahtevo za izvedbo novega postopka prodaje za neutemeljeno.
ZPP člen 394, 394-10, 395, 395/2. ZDR-1 člen 109, 109/1.
obnova pravnega postopka - nova dejstva
Pritožbeno sodišče pritrjuje presoji sodišča prve stopnje, da okoliščina, da toženka v primerljivih primerih za nekajurno neopravičeno odsotnost z dela nikdar ni izrekla izredne odpovedi, ne predstavlja novega dejstva. To dejstvo je bilo namreč tožniku znano ves čas postopka, ki je pravnomočno končan.
Starši so namreč primarno dolžni poskrbeti za potrebe svojih otrok, zato si bo moral tudi nasprotni udeleženec prizadevati, kljub nižji mesečni plači, na kar se sklicuje pred sodiščem prve stopnje, ustvariti dodatne dohodke, s katerimi bo lahko redno plačeval preživnino, ki jo njegova mladoletna hči in sin nujno potrebujeta.