oprostitev plačila sodnih taks - predlog za oprostitev plačila sodne takse - pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo taks na podlagi sodne odločbe - samostojni podjetnik - višina sodne takse - zakonsko določeni minimum - nepopoln predlog za oprostitev plačila sodne takse - poziv na dopolnitev nepopolnega predloga za oprostitev plačila sodnih taks
Ker terjana sodna taksa znaša le 20,50 EUR, je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko pritožnika ni pozivalo na dopolnitev predloga za oprostitev plačila sodne takse.
denarna odškodnina - denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - teorija jajčne lupine - teorija jajčne lupine (egg shell rule) - odškodnina za zmanjšanje življenjskih aktivnosti - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti
Toženkin ugovor, da vtoževana tožnikova nepremoženjska škoda ni vsa v vzročni zvezi s poškodbo, predvsem iz naslova duševnih bolečin zaradi zmanjšanja splošne življenjske aktivnosti, temveč je posledica tožnikovega predhodnega bolezenskega stanja (degenerativnih sprememb), je povezan z vprašanjem obsega škode, ta pa z odmero pravične denarne odškodnine. Zato ga je treba obravnavati pri odločanju o višini odškodninske terjatve oziroma utemeljenosti višine tožbenega zahtevka, kar je pravilno storilo sodišče prve stopnje.
Sodišče prve stopnje je sledilo tako imenovani teoriji jajčne lupine, po kateri je povzročitelj škode odgovoren tudi za tisto škodo, katere nastanek ali obseg sta pogojena z osebnimi lastnostmi in stanji oškodovanca. Uporaba navedene teorije je tipična v primerih nemih degenerativnih sprememb, ki se manifestirajo šele s škodnim dogodkom. Iz ustaljene sodne prakse izhaja, da degenerativne spremembe niso pravno relevanten (so)vzrok za nastanek škode, kadar so (1) neme, torej da oškodovanec zaradi njih pred škodnim dogodkom ni imel nobenih težav, in (2) so se manifestirale zaradi škodnega dogodka. Ta dva pogoja morata biti izpolnjena kumulativno. Iz sodne prakse pa je mogoče izluščiti še tretji pogoj, in sicer, da so se prej neme degenerativne spremembe izrazile ob samem škodnem dogodku oziroma neposredno po njem.
plačilo dodatka - dodatek za povečan obseg dela in obremenitve - vojak
Glede na to, da je bil tožnik razporejen na formacijsko dolžnost ladijski inženir in da je tudi dejansko opravljal dela in naloge ladijskega inženirja, je sodišče prve stopnje tožbeni zahtevek pravilno zavrnilo. Uredba namreč ne določa plačnega razreda za formacijsko dolžnost ladijski inženir niti ne za ladijski inženir specialist, vtoževani dodatek iz drugega odstavka 59. člena ZSSloV pa je skladno s četrtim odstavkom 59. člena ZSSloV mogoče priznati le delavcem na tistih formacijskih dolžnostih, za katere je tako določila Vlada RS, saj je v pristojnosti delodajalca, da določi delovna mesta oziroma dolžnosti, na katerih bodo zaposleni upravičeni do takšnega dodatka. Ker Vlada RS v sklepu med formacijskimi dolžnostmi, na katerih so javni uslužbenci na podlagi drugega odstavka 59. člena ZSSloV upravičeni do 20 % dodatka, formacijske dolžnosti tožnika (ladijski inženir) ni določila, je tožnikov zahtevek neutemeljen tudi iz tega naslova.
Zgolj primerljivost delovnih mest ne more utemeljevati plačila dodatka na podlagi drugega odstavka 59. člena ZSSloV in višjega plačnega razreda po Uredbi.
Glede na izpostavljene okoliščine višje sodišče ne vidi podlage, po kateri bi pogodbenicama odreklo možnost poprave pogodbenega določila in nasprotovalo njuni volji skleniti novo prodajno pogodbo in s tem ponoviti zgolj fazo sklenitve prodajne pogodbe potem, ko je bila predhodna faza zbiranja zavezujočih ponudb in izbire najugodnejše ponudbe izvedena brez nepravilnosti. Nasprotno pritožničina zahteva po ponovitvi celotnega postopka prodaje po eni strani vključuje ponovitev že uspešno izvedenih faz postopka prodaje, po drugi strani pa predstavlja določitev nižje izhodiščne cene in časovni zamik zaradi teka rokov v novem postopku zbiranja zavezujočih ponudb. Nič od navedenega ne predstavlja zasledovanja načela po hitrem postopanju in načela zagotovitve najugodnejših pogojev glede višine plačila in rokov za plačilo terjatev upnikov, kar je dodaten razlog, da šteje višje sodišče zahtevo za izvedbo novega postopka prodaje za neutemeljeno.
Uredba o posebnih denarnih nagradah ob sklenitvi in podaljšanju pogodbe o zaposlitvi v Slovenski vojski (2019) člen 2, 2/2, 3, 6, 7, 7/2. OZ člen 336, 336/1. ZDR-1 člen 202.
V času sklenjene pogodbe o zaposlitvi za najmanj pet let se skladno z drugim odstavkom 2. člena Uredbe o posebnih denarnih nagradah ob sklenitvi in podaljšanju pogodbe o zaposlitvi v Slovenski vojski posebna denarna nagrada v višini ene plače izplačuje enkrat letno, in sicer naslednji mesec po vsakem zaključenem letu opravljanja vojaške službe, razen v primeru, ko vojaška oseba sklene pogodbo o zaposlitvi za deset let, se ji naslednji mesec po končanem desetem letu opravljanja vojaške službe izplačata dve bruto plači na zaposlenega v Republiki Sloveniji. Iz navedenega določila ne izhaja, da bi se nagradi iz prvega in drugega stavka tega določila seštevali.
Posebna denarna nagrada se izplača enkrat letno, naslednji mesec po vsakem končanem letu opravljanja vojaške službe. Če vojaška oseba podaljša pogodbo o zaposlitvi za deset let, se ji po končanem desetem letu zaposlitve izplačata dve povprečni bruto plači na zaposlenega v Republiki Sloveniji.
Za izračun višine nagrade je treba uporabiti zadnji uradno objavljen podatek o mesečni povprečni bruto plači v Republiki Sloveniji v času, ko je vojaški osebi pripadla posamezna nagrada, torej v naslednjem mesecu po končanem letu opravljanja vojaške službe.
ZIZ člen 260, 260/1, 267. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
kdaj je mogoče izdati začasno odredbo - zavrženje predloga za začasno odredbo - pogoji za predhodno odredbo - vrste predhodnih odredb - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Sodišče prve stopnje je predlog za izdajo začasne odredbe zavrglo, ker je ob formalnem preizkusu ugotovilo, da predlog ni dopusten in s tem tudi procesne predpostavke za njegovo (vsebinsko) obravnavanje niso podane. Ugotovilo je, da so kumulativno izpolnjene predpostavke za predhodno odredbo, ki omogoča močnejše začasno pravno varstvo z absolutnim učinkom. Štelo je, da upnik denarne terjatve, ki je s sodnim uveljavljanjem te že uspel, vendar do izvršbe zaradi njene neizvršljivosti še ne more priti, take začasne odredbe ne more dobiti kljub 267. členu ZIZ, ki jo v takem primeru na abstraktni ravni dopušča. Predlog za začasno odredbo je v takem primeru nedopusten, zaradi česar se zavrže. Hkrati pa sodišče prve stopnje pravilno ugotovi, da je treba kljub "primarnosti" predhodne odredbe preveriti še, ali se z njo dosega enak namen (če tega ni mogoče doseči je začasna odredba kljub temu dopustna). V izpodbijanem sklepu ni navedeno katera od taksativno naštetih predhodnih odredb iz prvega odstavka 260. člena ZIZ daje tožniku enako (ali boljše varstvo) kot predlagana začasna odredba in zakaj.
nadomestitev soglasja starša - prepis na drugo šolo - izvajanje starševske skrbi - vprašanja, ki bistveno vplivajo na otrokov razvoj - varstvo koristi otroka
Sodišče v nepravdnem postopku nadomesti sporazum staršev ob izpolnjenosti dveh pogojev: če sporazuma ne moreta doseči niti ob pomoči CSD ali mediatorjev in če gre za vprašanje, ki bistveno vpliva na otrokov razvoj.
Otrok bo s prešolanjem v šolo, ki je v bližini njegovega stalnega prebivališča (tudi preko druženja z vrstniki v šoli), lažje stkal socialno mrežo v okolju, v katerem prebiva.
Nedvomno predstavlja sinovo prešolanje za nasprotnega udeleženca večjo obremenitev z jutranjimi prevozi, vendar pa se mora ta okoliščina podrediti večji koristi otroka, ki je, kot je bilo navedeno, temeljno načelo pri odločanju v postopkih za varstvo koristi otrok.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14. OZ člen 125, 125/1.
spor majhne vrednosti - obrazložitev sodbe - relevantna dejstva - pravica do izjave - aktivna legitimacija - obratovalni stroški
V obrazložitev sodbe sodijo le relevantna dejstva, na podlagi katerih temelji odločitev, zato sodišče ni dolžno povzemati navedb pravdnih strank, če niso odločilne za presojo utemeljenosti tožbenega zahtevka. V zvezi s tem pa pritožnica ni podala nobenih konkretnih pritožbenih trditev, katere njene trditve in dokazi niso bili upoštevani in zakaj so bili pravno pomembni.
ZIZ člen 169, 169/1, 169/4, 169/6, 169/7, 169/8. ZPP člen 7, 212, 285.
predlog za drugo izvršilno sredstvo - dovolitev izvršbe na drugo nepremičnino ali z drugim sredstvom po uradni dolžnosti - poplačilo terjatve - izkaz verjetnosti - trditveno in dokazno breme - materialno procesno vodstvo v izvršilnem postopku - ugovor nesorazmernosti
Dolžnika sta v predlogu za dovolitev izvršbe na drugo nepremičnino sicer zatrjevala, da vrednost nepremičnine z ID znakom X 1 zadošča za poplačilo izterjevane terjatve, vendar pa ob tem vrednosti te nepremičnine nista navedla, prav tako v zvezi s to navedbo nista ne predložila ne predlagala nobenega dokaza. Kot je pravilno ugotovilo že sodišče prve stopnje, je zatrjevana možnost poplačila terjatve iz te nepremičnine tako ostala zgolj na pavšalni ravni in niti ni bilo mogoče opraviti primerjave višine izterjevane terjatve ter vrednosti nepremičnine, s katero bi se šele lahko ugotovila verjetnost morebitnega poplačila. Posledično v zvezi s predlogom po 169. členu ZIZ nista zmogla svojega trditvenega in dokaznega bremena.
Materialno procesno vodstvo je v izvršilnem postopku, ki je pretežno pisen, zelo omejeno, ob jasnih zakonskih določbah, da vsaka stranka za svoje zahtevke in ugovore nosi trditveno in dokazno breme, in ob izrecnem opozorilu na obveznost izkaza verjetnosti poplačila iz druge nepremičnine pa bi kakršnokoli dodatno pozivanje k vsebinskemu dopolnjevanju navedb iz predloga zahtevo po materialnem procesnem vodstvu preseglo.
OZ člen 131, 171, 171/1. ZPP člen 7, 124, 124/4, 154, 154/2, 206, 206/1, 206/2, 212.
pretep - odškodninska soodgovornost - povrnitev nepremoženjske in premoženjske škode - tožba in nasprotna tožba - deljena odgovornost - prekoračen silobran - silobran - tek kazenskega postopka - isti historični dogodek - pogoji za prekinitev pravdnega postopka - dokaz nasprotne stranke - zavrnitev dokaznega predloga nasprotne stranke - odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo - zelo lahek primer po Fischerjevi lestvici - pisno izvedensko mnenje - dopolnitev izvedenskega mnenja - zaslišanje izvedenca - opustitev zaslišanja izvedenca - povrnitev pravdnih stroškov - ločeno ugotavljanje uspeha po temelju in višini
Na kršitev pravil ZPP, ker sodišče prve stopnje ni izvedlo ogleda kraja dogodka, se tožnik ne more sklicevati, ker ne gre za njegov, temveč toženčev dokazni predlog. Skupnosti dokaznih predlogov naše pravo ne pozna; vsaka stranka je dolžna sama predlagati dokaze, s katerimi dokazuje svoje trditve oz. ugovore (7. in 212. člen ZPP).
Iz ugotovljenega dejanskega stanja sicer izhaja, da se je toženec branil pred sočasnim protipravnim napadom in da je bila njegova obramba neizogibna, vendar pa tudi po presoji pritožbenega sodišča ni podana sorazmernost med silovitostjo obrambe in napadom. Toženec je zoper napad z rokami (davljenje), ki ga je vršil tožnik, uporabil palico. Toženec je sicer zatrjeval, da se je poskušal tožnika otresti (ga odriniti; zgrabiti za vrat), vendar neuspešno, zato je prijel palico in z njo z vso močjo tožnika udaril po glavi. Iz okoliščin konkretnega primera ne izhaja, da je bil v dani situaciji to edini možni način uporabe palice. Ni logično in življenjsko sprejemljivo, da je bilo za obrambo potrebno uporabiti "vso moč", niti da je bila glava kot vitalni organ edini možni "cilj" takega udarca. Ker je toženec torej uporabil nesorazmerno sredstvo in to na zelo nevaren način (z udarcem po glavi na vso moč), je škodo povzročil v prekoračenem silobranu.
ugotovitev skupnega premoženja in določitev deležev - posebno premoženje zakonca - vrednost posebnega premoženja - zakonska domneva o enakih deležih na skupnem premoženju - dalj časa trajajoča življenjska skupnost moškega in ženske - nedovoljene pritožbene novote
Ker je pravnomočno ugotovljeno, da nepremičnina predstavlja skupno premoženje pravdnih strank, je sodišče prve stopnje pravilno vse trditve pravdnih strank o različnih oblikah prispevkov pri ustvarjanju skupnega premoženja presojalo v okviru višine deleža na skupnem premoženju. V tem oziru je bilo sodišče dolžno izvesti presojo prispevkov partnerjev k skupnemu premoženju v celotnem obdobju trajanja zunajzakonske skupnosti in ne zgolj v obdobju, ko sta stranki pridobili sicer pomembnejši del skupnega premoženja. Upoštevani morajo biti vsi prispevki, ustvarjeni z delom, pridobljenimi finančnimi sredstvi in tudi z vložki posebnega premoženja.
Spor o deležih na skupnem premoženju ni obračunska pravda in podlaga za določitev deležev ni matematični izračun (posameznih) vložkov določenega premoženja/prispevka v skupno premoženje, ker vsega ni mogoče številčno izraziti. To že po naravi stvari ni mogoče, saj večine okoliščin, ki so v zakonu naštete kot odločilne, vrednostno ni mogoče opredeliti. Gre za celovito opisno oceno/ovrednotenje vseh prispevkov zunajzakonskih partnerjev v celotnem obdobju življenjske skupnosti.
skupno premoženje - posebno premoženje - obseg in deleži na skupnem premoženju - darilo, dano enemu od zakoncev - manjkajoči razlogi - nejasni in pomanjkljivi razlogi o odločilnih dejstvih - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Če je obdarjen kdo od zakoncev, mora biti izrecno jasno, da je obdarjen zgolj on osebno, sicer se šteje, da je bilo darilo dano obema zakoncema. tega prvostopenjsko sodišče ni upoštevalo, in je zgolj na temelju nespecifične trditve (in kasneje svoje ugotovitve), da sta oče in sestra toženki (ne: "zgolj in izrecno le" toženki) podarila določeno vsoto denarja, štelo, da gre za njeno posebno premoženje.
zahteva za sodno varstvo - nasprotje med izrekom in razlogi
Ko sodišče odloča o utemeljenosti zahteve za sodno varstvo, mora odločiti v celoti, če le delno ugodi zahtevi za sodno varstvo, jo mora v preostalem delu zavrniti kot neutemeljeno.
tožba in nasprotna tožba - združitev pravd v skupno obravnavanje - skupno obravnavanje tožbe in nasprotne tožbe - pritožba zoper sodbo sodišča prve stopnje - dolžnost plačila sodne takse - plačilo sodne takse za pritožbo - sodna taksa za pritožbo - plačilni nalog za plačilo sodne takse - izdaja plačilnega naloga za plačilo sodne takse - odmera sodne takse za pritožbo - samostojno procesno dejanje
Sodišče je ravnalo pravilno, ko je izdalo plačilni nalog za plačilo takse tudi za drugo pritožbo.
ZPP člen 279a, 339, 339/2, 339/2-14. ZNP-1 člen 6, 6/2, 8, 42.
razveza zakonske zveze - zakoniti zastopnik stranke - varstvo pravic strank v postopku - obveznost naroka - neopravljen narok - pravica do izjave - pravica do pritožbe
Ni sporno, da je pritožnica skrbnica oziroma zakonita zastopnica nasprotne udeleženke. Zakoniti zastopnik ima v nepravdnem postopku enak položaj, kot bi ga imela procesno sposobna udeleženka. Za varovanko oziroma varovanca ima pravico opravljati vsa procesna dejanja, torej tudi pravico do vložitve pritožbe zoper sodno odločbo.
Sodišče prve stopnje naroka ni opravilo, ker je štelo, da so izpolnjeni pogoji iz 279.a člena ZPP, čigar določbe se v nepravdnem postopku smiselno uporabljajo (42. člen ZNP-1) in po katerem lahko sodišče s soglasjem udeležencev v postopku odloči na podlagi njunih pisnih vlog in pisnih dokazov brez glavne obravnave, če se udeleženca obravnavi pisno odpovesta. V obravnavanem primeru se udeleženca nista pisno odpovedala obravnavi niti ni prvostopenjsko sodišče razpolagalo s pisnimi vlogami udeležencev, zato pogoji za uporabo navedene zakonske določbe niso bili izpolnjeni. V tej občutljivi statusni zadevi, v kateri je udeležena tudi oseba iz drugega odstavka 6. člena ZNP-1, bi sodišče moralo opraviti narok za glavno obravnavo in ji s tem dati priložnost, da izkoristi pravico do izjave.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00074974
Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 3. ZVPot člen 23, 24, 24/1. OZ člen 88.
ničnost notarskega zapisa - ničnost kreditne pogodbe - dolgoročni kredit v CHF - bistvena sestavina pogodbe - opredelitev nepoštenih pogodbenih pogojev - načelo vestnosti in poštenja - pojasnilna dolžnost banke - profesionalna skrbnost - kršitev pojasnilne dolžnosti - znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank - sprememba vrednosti tečaja tuje valute - valutno tveganje - sprejeto stališče Vrhovnega sodišča - novejša sodna praksa SEU - Direktiva Sveta 93/13/EGS
ZVPot zagotavlja širši obseg varstva kot Direktiva 93/13. Pogodbeni pogoj je torej nepošten, če predstavlja enega od primerov, navedenih v prvem odstavku 24. člena ZVPot in za zaključek o nepoštenosti pogodbenega pogoja ni potrebno kumulativno izpolnjevanje predpodstavk nepoštenega ravnanja banke in znatnega neravnotežja v pogodbenih pravicah in obveznostih. Zadostuje, da pogodbeni pogoj bodisi povzroča znatno neravnotežje bodisi je v nasprotju z vestnostjo in poštenjem. Hkrati, izhajajoč iz 24. člena ZVPot preglednost pogodbenega pogoja ni predpostavka, katere neizpolnitev preprečuje presojo, ali gre za enega od v njem naštetih primerov nepoštenih pogojev. Je sestavni del presoje, ali je s pogojem povzročeno znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih (prva alineja prvega odstavka 24. člena ZVPot) in/ali presoje, ali je pogoj skladen z načelom vestnosti in poštenja (četrta alineja prvega odstavka 24. člena ZVPot).
Pravdni stranki sta tudi po sklenitvi sodne poravnave oz. po razdružitvi skupnega premoženja ostali solastnici spornih nepremičnin v navedenih deležih. Predlagateljica utemeljeno navaja, da je pravdno sodišče odločalo o obsegu skupnega premoženja ter deležih na njem, premoženje sta pravdni stranki tudi že razdružili, vendar je bila njuna soglasna volja, da na spornih nepremičninah še naprej ostaneta solastnici. V predmetnem postopku pa predlagateljica ne zahteva razdružitve skupnega premoženja, temveč predlaga razdružitev solastnine med udeležencema, ki sta kot solastnika vknjižena v zemljiški knjigi.
GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE - KOMUNALNA DEJAVNOST - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00071229
ZGJS člen 5, 5/2. OZ člen 101, 101/1. ZVO-2 člen 233, 233/1. Odlok o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode v Občini Medvode (2012) člen 21, 22, 34.
V skladu s prvim odstavkom 101. člena OZ nobena stranka sicer ni dolžna izpolniti svoje obveznosti, če druga stranka ne izpolni ali ni pripravljena sočasno izpolniti svoje obveznosti, pri čemer pa je tožeča stranka v konkretnem primeru izkazala pripravljenost sočasne izpolnitve svoje obveznosti s tem, ko je storitev praznjenja MKČN tožene stranke dejansko skušala opraviti, pri čemer ji to ni uspelo zaradi nasprotovanja tožene stranke oziroma neurejenega dostopa, ki bi ga slednja morala zagotoviti. Na podlagi navedenega je tožeča stranka zato upravičena zahtevati izpolnitev nasprotne obveznosti tožene stranke v smislu plačila za obravnavano storitev, pritožbeni očitek, da je prvostopenjsko sodišče tožeči stranki prisodilo plačilo za storitev, ki dejansko ni bila opravljena pa, ob upoštevanju okoliščine, da le-ta ni bila opravljena iz razlogov na strani tožene stranke, torej ne more biti utemeljen.
Sodišče prve stopnje je utemeljeno izpostavilo, da se z uporabo tega osebnega omejevalnega ukrepa zasleduje, ne le zagotavljanje varnosti konkretne oškodovanke, temveč tudi varnost drugih morebitnih žrtev, to je zlasti mladoletnih otrok, s katerimi bi lahko obdolženec prišel v stik. Te nevarnosti pa tudi po sodbi pritožbenega sodišča, s pritožbeno predlaganimi osebnimi omejevalnimi ukrepi, ni moč preprečiti.
URS člen 23. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8. DZ člen 189, 190, 190/2, 197, 197/1.
preložitev naroka zaradi zdravstvenih razlogov - predložitev zdravniškega potrdila - pravica do učinkovitega sodnega varstva - pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - načelo kontradiktornosti postopka - višina preživnine za otroka - sprememba višine preživnine - spremenjene potrebe preživninskega upravičenca - spremenjene zmožnosti zavezanca - zvišanje preživnine
S potrdilom Zavoda za zdravstveno zavarovanje, v katerem je navedeno, da je nasprotni udeleženec začasno nezmožen za delo zaradi bolezni, se ne more utemeljevati opravičljivosti izostanka. Zgolj z vpogledom vanj se namreč sodišče ne bi moglo prepričati, ali je izostanek zares opravičljiv oziroma ali se nasprotni udeleženec res ni sposoben udeležiti obravnave na sodišču. Nasprotnemu udeležencu z opravo naroka v njegovi odsotnosti zato ni bilo kršeno načelo kontradiktornosti iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1.
Sodišče prve stopnje sicer ni ocenilo, koliko znaša skupni mesečni strošek za zadovoljevanje potreb mld. otroka, kot je to običajno v preživninskih odločbah. Kljub tej pomanjkljivosti odločbe pa preizkus njene pravilnosti ni onemogočen. Že zgolj stroški prebivanja A. A. znašajo 150,00 EUR mesečno, tem stroškom pa treba prišteti še vse prej naštete stroške, ki so povezani z njegovim šolanjem, prehrano, oblačili, obutvijo, športnimi aktivnostmi, stroški higiene, pri čemer uporablja posebne kozmetične proizvode zaradi atopičnega dermatitisa in stroški očal. Tako ne more biti dvoma v pravilnost odločitve sodišča prve stopnje, ki je preživnino za mld. A. A. s 93,83 EUR zvišalo na znesek 150,00 EUR.