Pravdni stranki sta tudi po sklenitvi sodne poravnave oz. po razdružitvi skupnega premoženja ostali solastnici spornih nepremičnin v navedenih deležih. Predlagateljica utemeljeno navaja, da je pravdno sodišče odločalo o obsegu skupnega premoženja ter deležih na njem, premoženje sta pravdni stranki tudi že razdružili, vendar je bila njuna soglasna volja, da na spornih nepremičninah še naprej ostaneta solastnici. V predmetnem postopku pa predlagateljica ne zahteva razdružitve skupnega premoženja, temveč predlaga razdružitev solastnine med udeležencema, ki sta kot solastnika vknjižena v zemljiški knjigi.
ugotovitev skupnega premoženja in določitev deležev - posebno premoženje zakonca - vrednost posebnega premoženja - zakonska domneva o enakih deležih na skupnem premoženju - dalj časa trajajoča življenjska skupnost moškega in ženske - nedovoljene pritožbene novote
Ker je pravnomočno ugotovljeno, da nepremičnina predstavlja skupno premoženje pravdnih strank, je sodišče prve stopnje pravilno vse trditve pravdnih strank o različnih oblikah prispevkov pri ustvarjanju skupnega premoženja presojalo v okviru višine deleža na skupnem premoženju. V tem oziru je bilo sodišče dolžno izvesti presojo prispevkov partnerjev k skupnemu premoženju v celotnem obdobju trajanja zunajzakonske skupnosti in ne zgolj v obdobju, ko sta stranki pridobili sicer pomembnejši del skupnega premoženja. Upoštevani morajo biti vsi prispevki, ustvarjeni z delom, pridobljenimi finančnimi sredstvi in tudi z vložki posebnega premoženja.
Spor o deležih na skupnem premoženju ni obračunska pravda in podlaga za določitev deležev ni matematični izračun (posameznih) vložkov določenega premoženja/prispevka v skupno premoženje, ker vsega ni mogoče številčno izraziti. To že po naravi stvari ni mogoče, saj večine okoliščin, ki so v zakonu naštete kot odločilne, vrednostno ni mogoče opredeliti. Gre za celovito opisno oceno/ovrednotenje vseh prispevkov zunajzakonskih partnerjev v celotnem obdobju življenjske skupnosti.
Pritožnik verodostojnost izpovedbe B. B. izpodbija tudi z navedbo tistega dela njegove izpovedbe, ko je na vprašanje o konkretnih besedah izrečene grožnje odgovoril, da sedaj ne more več z gotovostjo ponoviti, ker se tega zaradi oddaljenosti ne spomni več. Takšen odgovor priče je skladen z ugotovitvami psihološke stroke, da se izgovorjenega praviloma ne spomnimo dobesedno, pač pa jedra, pomena izrečenega, o čemer pa je B. B. izpovedal. Njegov odgovor glede konkretnih besed kaže kvečjemu na verodostojnost njegove izpovedbe, saj bi ravno navajanje dobesedno izrečenega kazalo na naučenost izpovedbe.
spor majhne vrednosti - parkiranje na zasebnem zemljišču - dokazna ocena - omejenost pritožbenih razlogov v sporih majhne vrednosti - protispisnost - nestrinjanje z dokazno oceno - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Protispisnost ni podana, ko je obrazložitev sodbe v nasprotju z izvedenimi dokazi, temveč, če je o odločilnih dejstvih nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih sodbe o vsebini listin ali zapisnikov o izpovedbah v postopku, in med samimi temi listinami oziroma zapisniki. Protispisnost je napaka tehnične narave, ko gre za napačen postopek prenosa v obrazložitev sodbe tistega, kar je zapisano v listinah, kar mora imeti vpliv na rezultat dokazne ocene in samo sodbo. Nestrinjanje z dokazno oceno oziroma drugačno pravno tolmačenje listin pa ne predstavlja kršitve iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
Očitana nepravilna uporaba dokaznih pravil oziroma drugih procesnih določb ZPP, predstavlja kršitev določb pravdnega postopka po prvem odstavku 339. člena ZPP, ki prav tako ni dovoljen pritožbeni razlog v sporu majhne vrednosti.
dedovanje - dediči - krog dedičev - pritožbene novote - neupravičen izostanek z naroka - pasivnost stranke - podatki iz javnih listin - pogrebni stroški - terjatev do zapuščine - vsebina sklepa o dedovanju
Ne glede na navedeno, da bi pritožnik moral dejstva, ki jih navaja v pritožbi, navesti že pred sodiščem prve stopnje, pritožbeno sodišče ugotavlja, da je bila A. A. v zakonski zvezi z zapustnikom ob njegovi smrti, kar izhaja iz smrtovnice in iz izpiska iz matičnega registra z dne 21. 9. 2021.
Pritožnik v pritožbi navaja, da je plačal pogrebne stroške. Če bo ta terjatev med dediči sporna, jo bo pritožnik lahko uveljavljal v pravdnem postopku. O terjatvah do zapuščine se ne odloča s sklepom o dedovanju.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSC00072656
ZKP člen 380, 380/1. URS člen 27.
načelo in dubio pro reo - domneva nedolžnosti
Načelo "in dubio pro reo" pomeni, da bo obdolženec oproščen ne le v primeru dvoma, ampak tudi v primeru verjetnosti ali utemeljenega suma, da je izvršil očitano kaznivo dejanje. Pritožbeno sodišče je na nejavni seji podvomilo v pravilnost ocene odločilnih dokazov in na podlagi tega sprejete pravilnosti dokaznega zaključka sodišča prve stopnje glede dokazne ocene izpovedbe oškodovanca in priče. Sklenilo je, da so izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka 380. člena ZKP ter da bo z opravljeno obravnavo pred sodiščem druge stopnje zadeva hitreje zaključena.
zavarovalna pogodba - splošni zavarovalni pogoji - zavarovalno kritje - zavarovalni primer - odškodninska odgovornost - degenerativna bolezen - poslabšanje bolezni - dokazna ocena
Argumenti sodišča prve stopnje, da škodni dogodek ne predstavlja nezgode, so prepričljivi. Na tožnika ni delovala nobena zunanja (mehanska) sila, dogodek ni bil nepredvidljiv in poškodba v tej zvezi ni nastala. V obravnavani zadevi je tožnik zabojnik nagnil in povlekel, pri čemer je šlo za gib, ki znotraj opravljanja njegovega dela velja za vsakdanjega in predvidljivega. Izvedenec je na zaslišanju pojasnil, da v konkretnem primeru ni bilo neke velike sile, ki bi indirektno delovala na tožnika, temveč je bil že predhodno tako hud degenerativni proces, da ni bila potrebna nobena sila, da je prišlo do zdrsa medvretenčne ploščice.
Preživnina se določi glede na potrebe upravičenca ter materialne in pridobitne zmožnosti zavezanca. Pri njeni odmeri je treba upoštevati korist otroka, tako da je preživnina primerna za zagotavljanje njegovega uspešnega telesnega in duševnega razvoja. Zajemati mora stroške otrokovih življenjskih potreb, zlasti pa stroške prebivanja, hrane, oblačil, obutve, varstva, izobraževanja, vzgoje, oddiha, razvedrila in drugih posebnih potreb .
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00071710
SPZ člen 68.
najemno razmerje - stroški upravljanja in obratovanja stavbe - idealni delež solastnika - tripartitna pogodba - skrbno ravnanje - potrebni pravdni stroški - plačilo stroškov postopka - načelo vestnosti in poštenja
Ker je toženec v pogodbenem odnosu z najemnico, bi lahko od nje zahteval, da mu povrne zneske, ki jih je plačal upravniku za postavke, za katere meni, da bi jih bila v skladu z najemno pogodbo dolžna plačati najemnica.
DZ člen 190, 190/2, 197, 197/1. ZPP člen 7, 7/1, 212.
preživnina za mladoletnega otroka - višina preživnine za mladoletnega otroka - zvišanje preživnine - sprememba preživnine, določene s sodno poravnavo - spremenjene potrebe preživninskega upravičenca - spremenjene razmere na strani preživninskih zavezancev - otrokove potrebe in zmožnosti staršev - stroški za zadovoljevanje otrokovih potreb - neizkazane in pavšalne trditve - zmožnosti preživninskega zavezanca - leasing - ugotavljanje premoženjskega stanja - trditveno breme glede finančnega stanja stranke
Iz zemljiškoknjižnega izpiska izhaja, da je pritožnik po sklenitvi sodne poravnave pridobil osem nepremičnin, pri čemer točni identifikacijski znaki nepremičnin niso odločilni. Bistveno je le, da se je po sklenitvi sodne poravnave pritožnikovo premoženje povečalo za te nepremičnine, čemur pa pritožnik niti ne nasprotuje. Pridobitev novih nepremičnin tudi po presoji pritožbenega sodišča nedvomno izkazuje izboljšanje pritožnikovega premoženjskega položaja.
Čeprav je premoženje družbe ločeno od premoženja družbenika, pritožnik kot edini družbenik sam sprejema vse odločitve o poslovanju družbe, predvsem kako naj se usmerja njena sredstva in dobiček.
Skladno z določbo 7. in 212. člena ZPP je naloga strank, da navedejo pravno relevantna dejstva in predlagajo dokaze zanje. Pritožnikova pričakovanja, da bi ga moralo sodišče izrecno pozvati, da se izjasni o pridobljenih nepremičninah in pojasni svoje kreditne obveznosti, je zato neutemeljeno.
kreditna pogodba - ničnost pogodbe - ugotovitvena tožba - pravni interes za ugotovitveno tožbo - ekonomski interes - v stečaju priznana terjatev
Že sodišče prve stopnje je 10. točki obrazložitve pravilno opredelilo pravno korist, ki jo mora tožnik izkazati za predmetni samostojni ugotovitveni zahtevek (181. člen ZPP). Gre za korist, ki se mora odražati v sferi pravic oziroma pravnih razmerij tožeče stranke, zato bi moral tožnik v obravnavanem primeru izkazati, da bi mu uspeh v tej pravdi odprl možnosti, da v nadaljnjem sodnem ali kašnem drugem postopku uveljavi kakšno svojo pravico ali korist, ki mu jo zagotavlja zakon.
delitev solastnine - civilna delitev - način delitve solastnine - razdelitev solastnine z izplačilom preostalih solastnikov - upravičen interes za prevzem solastnih nepremičnin - višina solastniškega deleža - izplačilo vrednosti solastninskega deleža - sklep presenečenja
Določbe petega odstavka 70. člena SPZ tudi ne gre (gramatikalno) razlagati tako ozko, da bi lahko pri prevzemu nepremičnine zgolj en izmed solastnikov izplačal preostale. Takšno pritožbeno zavzemanje je zato zmotno. Delitev po petem odstavku 70. člena SPZ je vendarle enakovredna ostalim načinom delitve, med drugim tudi klasični civilni delitvi. Pri tej pa lahko v primeru prodaje nepremičnine, le-to kupi (in posledično solastnike izplača) več oseb. Sodna praksa pojasnjuje, da gre v obeh opisanih primerih za pridobitev izplačila denarne protivrednosti idealnega deleža posameznega solastnika.
predlog za razveljavitev klavzule pravnomočnosti in izvršljivosti - vročanje na naslovu prebivališča - odsotnost hišnega predalčnika - obvestilo o prispeli sodni pošiljki - ponovno vročanje - vročanje na naslovu za vročanje - vročitev s fikcijo - vročitev v izpostavljeni oziroma hišni predalčnik - kršitev pravil o vročanju - dejanski prejem sodnega pisanja
Šesti odstavek 139. člena ZPP določa, da se na kršitev pravil o vročanju ni mogoče sklicevati, če naslovnik kljub kršitvi prejme pisanje. V tem primeru se šteje, da je bila vročitev opravljena v trenutku, ko je naslovnik pisanje dejansko prejel.
Tožencu je bila tožba vročana na dejanski naslov prebivanja. Vročitev je bila opravljena s fikcijo skladno s tretjim in četrtim odstavkom 142. členom ZPP in se šteje za pravilno. Tožba in zamudni sklep sta bila nato tožencu s fikcijo vročena še na naslovu T. Toženec sam je izpovedal, da je na tem naslovu redno, na vsake štirinajst dni, dvigoval pošto. Iz takšnih dejanskih ugotovitev pa prepričljivo izhaja zaključek, da se je toženec z vsebino sodnih pisanj zelo verjetno tudi dejansko seznanil, kljub temu, da sta bili sodni pisanji vročeni na naslovu, kjer dejansko ni prebival, vendar je po svojih lastnih navedbah tam redno kontroliral pošto.
KZ-1 člen 49, 49/1, 49/2, 50, 50-2, 51, 51/2-2, 308, 308/3, 308/6. ZKP člen 372, 372-1, 394, 394/1.
kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države - zakonski znaki kaznivega dejanja - opis kaznivega dejanja - nevarnost za življenje in zdravje - konkretna nevarnost - abstraktna nevarnost - kršitev kazenskega zakona v obdolženčevo škodo - obstoj kvalifikatornih okoliščin - sprememba sodbe sodišča prve stopnje - kazenske sankcije - omilitev kazenske sankcije - posebne olajševalne okoliščine
V obravnavani zadevi je obtoženec otroka prevažal v avtu na neprimeren način, torej ne v avtosedežu, in enega celo v delu vozila, ki ni namenjen prevozu ljudi. A ta okoliščina, ob odsotnosti drugih okoliščin (npr. bežanje pred policisti ob stiku z njimi, natlačenost večjega števila ljudi v prtljažniku, ipd.), predstavlja le možnost nastanka poškodbe zavarovane dobrine in s tem zgolj abstraktno nevarnost. Ker opisani način prevoza tujcev v obravnavani zadevi ne predstavlja konkretne nevarnosti za njihovo življenje in zdravje, v opisu dejanja ni konkretizirana kvalifikatorna okoliščina iz šestega odstavka 308. člena KZ-1 in je v tem delu v škodo obtoženca kršen kazenski zakon.
OZ člen 458, 619, 633, 641, 642. ZVPot člen 37, 37a, 37c, 38, 39.
podjemna pogodba (pogodba o delu) - varstvo potrošnikov - odgovornost izvajalca za napake - grajanje napak - rok za grajanje napak - odprava stvarne napake - jamčevalni zahtevki glede opravljenih del - sporno dejansko stanje
Toženka je v prvi pripravljalni vlogi trdila, da je ograja zaradi pomanjkljivosti "v celoti neuporabna", da ne ustreza naročilu, kar naj bi pojasnila tožnici oziroma njenim (so)delavcem, ki so postavili ograjo, hkrati pa je bilo v postopku prepričljivo ugotovljeno, da je nasprotovala, da direktor tožnice odstrani in odpelje ograjo. Pritožbeno sodišče v tem delu sledi prepričljivim ugotovitvam sodišča prve stopnje, da toženka 20. 9. 2019 ni dopustila, da bi direktor tožnice odpeljal ograjo oziroma da bi (so)delavci tožnice dokončali storitev z dokončno/fino nastavitvijo ograje. Toženka je torej prepovedala tožnici, da odpelje v celoti neuporabno ograjo, ki je še vedno nameščena v njeni hiši, ob tem, da ni plačala niti dela dogovorjenega plačila.
Toženka je vse napake (razen napake, da je ograja odrezana pod kotom) prvič notificirala v pripravljalni vlogi z dne 26. 4. 2019, in tudi če se upošteva ugovor, ki je bil vložen 17. 12. 2018, so bile te napake notificirane po poteku dvomesečnega roka iz 37.a člena ZVPot, s tem, da toženka ni dopustila tožnici, da napake odpravi oziroma da dokonča storitev.
ZZVZZ člen 19. ZPIZ-2 člen 66, 66/1, 66/1-3. ZPP člen 8. ZDSS-1 člen 61. Pravilnik o prijavi nezgode in poškodbe pri delu (2022) člen 4, 4/7.
začasna nezmožnost za delo - COVID-19 - okužba pri delu - dokazni standard
Ključno za odločitev je, da tožnici ni uspelo dokazati, da je do poškodbe pri delu prišlo na delovnem mestu, torej da obstaja vzročna zveza med njenim delom, na podlagi katerega je zavarovana, in pa boleznijo COVID-19.
postopek za odločanje o varstvu in vzgoji otroka, preživljanju otroka in otrokovih stikih - ukrepi za varstvo koristi otroka - začasna odredba - začasna ureditev stikov - vpis otroka v osnovno šolo - nadomestitev soglasja starša - pogoj za izdajo začasne odredbe - ogroženost otroka - konfliktnost med starši - izvajanje starševske skrbi - načelo otrokove koristi - sodni izvedenec
Odločitev o predlogu nasprotne udeleženke v ugodilnem delu je glede na povedano pravilna, vsled tega pa je pravilna tudi odločitev o zavrnitvi predlagateljevega predloga za izdajo začasne odredbe. Pritožbeno sodišče še opozarja na ugotovitev izvedenke, da je otrok zaradi konfliktnega odnosa med staršema v hudi stiski in ogrožen ter da zato potrebuje psihoterapijo, takšno strokovno pomoč pa po njenem mnenju potrebujeta tudi udeleženca, da bosta kot starša lahko delovala v največjo otrokovo korist. Zato je nujno, da v tej smeri izboljšata medsebojni odnos.
prekinitev pravdnega postopka - kazenska odgovornost kot predhodno vprašanje - vezanost na pravnomočno kazensko sodbo - odškodninska odgovornost - obstoj kaznivega dejanja in kazenske odgovornosti - identično dejansko stanje - isti historični dogodek - razmerje med civilno in kazensko odgovornostjo - tek kazenskega postopka
Utemeljen je zaključek, da je kaznivo dejanje sestavina civilnopravnega dejanskega stanja. To pomeni, da je obstoj kaznivega dejanja (lahko) pogoj za nastanek vtoževane civilnopravne posledice. Ob tem ni nepomembno, da je bila na prvi stopnji psihiatru že izrečena pogojna obsodba. Zmotno je tudi naziranje pritožbe, da je sodišče vezano le na oprostilno sodbo.
ZPIZ-2 člen 183, 196. ZDSS-1 člen 7, 75. ZUP člen 260.
odškodnina - invalidska pokojnina - protipravnost ravnanja javnih uslužbencev - datum priznanja pravice - zavrženje dela tožbe
Prvostopenjsko sodišče pravilno zaključuje, da ni odškodninske odgovornosti, ker v toženčevem ravnanju ni protipravnosti. Glede odškodninske odgovornosti po 196. členu ZPIZ-2 je v ustaljeni sodni praksi zavzeto povsem jasno stališče, da mora biti ravnanje zaposlenih pri tožencu takšno, da iz njega izhaja namera izigranja z zakonom določene pravice na način, ki hkrati kaže očitno ravnanje proti pravilom procesnega prava. Da bi bilo ravnanje toženca mogoče šteti za samovoljno ali arbitrarno, bi moralo biti dovolj hudo in brez razlogov odstopati od običajne metode dela in potrebne skrbnosti. Okoliščine primera bi morale kazati, da je zavod kot nosilec javnih pooblastil pri izvajanju funkcije odstopil od potrebne skrbnosti do te mere, da je njegovo ravnanje protipravno.
V okoliščinah obravnavanega primera ni dokazano, da bi toženec odstopil od običajne metode dela in službene dolžnosti oz. potrebne skrbnosti. Ker prvi od kumulativno predpisanih pogojev za odškodninsko odgovornost ni izpolnjen, je že iz tega razloga tožbeni zahtevek utemeljeno zavrnjen.
regulacijska (ureditvena) začasna odredba - pogoji za izdajo začasne odredbe v družinskih sporih - sprememba sklepa o začasni odredbi - sprememba ureditve stikov - ogroženost otroka - namen začasne odredbe
Za izdajo (nove) začasne odredbe bi moralo biti z verjetnostjo izkazano, da je sprememba prejšnje začasne odredbe nujna zaradi otrokove konkretne ogroženosti.
Niti časovna oddaljenost pretekle začasne odredbe niti višja dekličina starost ne utemeljujeta posega v dosedanji režim stikov.
Čeprav stiki niso idealni in bi bila širitev stikov za otroka že zdaj koristna, to niso razlogi za izdajo začasne odredbe. Ne zadošča, da je odločitev otroku v korist, ampak mora biti izkazana (tudi) njegova ogroženost. Namen začasnih odredb ni, da se z njimi kontinuirano, večkrat med postopkom in glede na sprotne želje ureja stike med otroki in starši.