pravica do izjave - pravica do izvedbe predlaganih dokazov - obrazložitev zavrnitve dokaznih predlogov - razpravno načelo - odprava bistvene kršitve določb pravdnega postopka pred sodiščem druge stopnje - metodološki napotki za izdelavo dokazne ocene
Pravica stranke do izvedbe dokazov ni neomejena, saj lahko sodišče posamezni predlog zavrne, vendar mora to v obrazložitvi utemeljiti z razumnimi razlogi. Sodna praksa je pri zavrnitvi dokaznih predlogov za razumno sprejela obrazložitev, (i) da stranka z dokaznim predlogom dokazuje dejstvo, ki ni pravno relevantno, (ii) da je stranka pravnorelevantno dejstvo že dokazala z ostalimi izvedenimi dokazi, (iii) da predlagani dokaz ni primerno dokazno sredstvo za dokazovanje določenega dejstva ali (iv) da dokazni predlog ni dovolj (ali ustrezno) substanciran.
zavrženje tožbe kot nepopolne - upravni akt, ki se izpodbija s tožbo
Tožbi, ki je vložena zoper upravni akt, ki se izpodbija, mora biti priložen upravni akt v izvirniku ali overjenem prepisu. Neuspešen mora ostati očitek, da s takšnim aktom sodišče razpolaga že iz spora, ki ga je tožnik vodil leta 2008.
javno naročanje - oddaja javnega naročila - oddaja brez javnega razpisa - odgovorna oseba - malomarnost - načelo zakonitosti - uporaba milejšega predpisa - zaslišanje obdolženca - pisni zagovor obdolženega - opomin - milejši predpis
Očitek o razdelitvi javnega naročila je konzumiran v ravnanju, ki predstavlja zakonske znake prekrška oddaje javnega naročila brez izvedenega postopka in gre torej za prekršek, ki je bil storjen v navideznem idealnem steku s kršitvijo drugega dela določbe četrtega odstavka 24. člena ZJN-3, ki določa, da naročnik ne sme razdeliti javnega naročila oziroma ga oblikovati v več javnih naročil, da bi se izognil uporabi tega zakona, razen če je razdelitev utemeljena z objektivnimi razlogi. Kršitev te določbe je lahko storjena s katerokoli obliko odgovornosti.
Razdelitev javnega naročila pod pogoji iz četrtega odstavka 24. člena ZJN-3 je dopustna le, če je utemeljena z objektivnimi razlogi. Obstoj objektivnih razlogov je potrebno razlagati restriktivno, predvsem pa morajo biti takšni, ki so izven sfere naročnika in na katere naročnik ni mogel imeti nikakršnega vpliva.
Pomanjkanje strokovnega znanja o pravilih javnega naročanja, neizkušenost in vodenje tehničnega oddelka ne izključujejo nezavestne malomarnosti.
Temeljno pravilo načela zakonitosti je, da se uporabi zakon, ki je veljal v času storitve prekrška, retroaktivnost novejšega zakona pa se uporabi le, če je za storilca milejši. Kadar dejanje izpolnjuje zakonske znake prekrška tako po prejšnjem predpisu, kot tudi po spremenjenem predpisu in je zanj predpisana enaka sankcija, potem velja pravilo uporabe zakona, ki je veljal v času storitve prekrška in sodišče uporabi ta zakon ter odloči o prekršku, ki je veljal v času storitve le tega. Načelo uporabe milejšega predpisa pa ne zahteva, da bi sodišče moralo presojati, ali spremenjeni predpis drugače vpliva na uporabo splošnih pravil za določitev sankcije in za njeno odmero.
Obstoj zgolj subjektivnih okoliščin ne opravičuje izreka opomina. Okoliščina, da je šlo za izredno nujnost, pa tudi ni posebna olajševalna objektivna okoliščina.
ZPIZ-1 člen 7, 15, 19, 30, 203, 203/1, 203/2, 203/4, 258. ZPIZ-2 člen 16, 22. ZMEPIZ-1 člen 81, 81/3.
ugotovitev lastnosti zavarovanca - zavarovalno razmerje - nastanek razmerja
V tožnikovem primeru, ker je bil lastnik in poslovodna oseba gospodarske družbe A. d. o. o., vpisane v register 24. 8. 2011, je zavarovalno razmerje iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja po 7. členu ZPIZ-1 nastalo po samem zakonu, torej ex lege z vzpostavitvijo pravnega razmerja iz 15. člena ZPIZ-1.
Res je sicer, da je 19. člen ZPIZ-1 osebam, vključenim v zavarovanje v tujini, omogočal izvzem iz zavarovanja, če je bilo tako določeno z mednarodnim sporazumom. Eksplicitno je določal, da so lahko predlog podale zavarovane osebe ali delodajalci pri ministrstvu, pristojnem za delo. V obravnavani zadevi ne le, da tožnik kaj takega ni predlagal, tudi sicer izvzema iz zavarovanja ne bi bilo mogoče doseči, saj v Mednarodnem sporazumu z Avstralijo tovrstna možnost ni bila dogovorjena. V veljavnem ZPIZ-2 pa izvzem iz zavarovanj sploh ni predviden.
ZDR-1 člen 31, 31/1, 31/1-5, 54, 54/1, 54/1-3. ZOFVI člen 109, 109/9.
transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas - navedba razloga v pogodbi - trajanje pogodbe o zaposlitvi za določen čas - razveljavitev prvostopenjske sodbe
V pogodbah o zaposlitvi uporabljena besedna zveza "do ukinitve oddelka, če je to prej" predstavlja opisno opredelitev časa, za katerega je sklenjena pogodba o zaposlitvi za določen čas, hkrati pa predstavlja navedbo razloga za njeno sklenitev; razume se, da je pogodba o zaposlitvi za določen čas sklenjena iz razloga, ker oddelek (še ni) ukinjen. Za navedbo razloga se namreč ne zahteva, kot je zmotno stališče sodišča prve stopnje, da se povzame zakonsko določeni razlog, prej nasprotno. Pogodba o zaposlitvi za določen čas mora vsebovati razlog za njeno sklenitev, ki mora biti dejanski, hkrati pa mora ustrezati enemu od zakonsko določenih razlogov, kot so opredeljeni v prvem odstavku 54. člena ZDR-1 (oziroma za področje vzgoje in izobraževanja še v 109. členu ZOFVI).
Tožnica je kot razlog za obnovo postopka navajala, da se ji je zdravstveno stanje še dodatno poslabšalo ter da jo je pokojni mož s svojim zaslužkom vzdrževal do smrti. Kot to ugotavlja sodišče prve stopnje in s čemer pritožbeno sodišče soglaša, v tem primeru niso izpolnjeni obnovitveni razlogi, določeni v 260. členu ZUP, saj tožnica ni navedla nobenih novih dejstev ali ponudila novih dokazov, na podlagi katerih bi bilo mogoče predlogu za obnovo postopka, ugoditi. Ne gre namreč niti za nova dejstva ali nove dokaze, ki bi pripeljali do drugačne odločitve.
sklepčnost tožbe - nepopolnost tožbe - zavarovalna premija - obračun - obračunsko obdobje - sklicevanje na listine - prekoračitev trditvene podlage - razpravno načelo - uveljavljanje relativne bistvene kršitve določb postopka v sporu majhne vrednosti - nedovoljen pritožbeni razlog - zavrnitev dokaznega predloga z zaslišanjem prič - pomanjkljiva trditvena podlaga - nepristranskost sodnika - odklonitveni razlog za izločitev - opredelitev do relevantnih navedb stranke - obrazloženo prerekanje
V primerih denarnih zahtevkov, ki izvirajo iz pogodbenega razmerja med pravdnima strankama, mora biti za sklepčnost tožbe navedenih dovolj dejstev, ki toženki omogočajo preizkus nastanka višine denarne terjatve, ki jo tožnik uveljavlja s tožbo.
ZZZDR-UPB1 člen 84, 84/1, 84/2. DZ člen 110, 110/1, 110/2.
darilo enemu od zakoncev - vračilo darila - preklic darila
Sodišče prve stopnje se je pri presoji zahtevka oprlo na prej veljavne določbe 84. člena ZZZDR o vračanju daril med zakoncema, ki so uvrščene v krog pravil o ureditvi razmerij med zakoncema po razvezi njune zakonske zveze. Tudi sedaj veljavna pravila o vračanju daril med zakoncema iz 110. člena DZ se nanašajo na razmerja med razvezanima zakoncema. Po sodni praksi lahko zakonec ob sklicevanju na te določbe zahteva vračilo darila od drugega zakonca šele po razvezi oziroma po začetku postopka za razvezo, če je življenjska skupnost zakoncev takrat že trajno razpadla. Presojo zahtevkov za vračanje daril med zakoncema je treba torej opraviti po pravu, ki velja v trenutku, ko lahko zakonec skladno z navedeno sodno prakso uspešno uveljavi takšen zahtevek.
nasilje v družini - ukrepi sodišča zaradi nasilnih dejanj - načelo sorazmernosti - določitev ukrepov prepovedi nasilnih dejanj - prepoved približanja kraju ali določeni osebi
Sodišče je v izpodbijani odločitvi pravilno upoštevalo načelo sorazmernosti ukrepa in ga omejilo tako, da je nasprotnemu udeležencu prepovedalo zadrževati se na območju trgovine, kjer predlagateljica dela, in sicer tako v trgovini, kakor tudi na samem parkirišču trgovine. Poleg statistično izredno majhne verjetnosti, da bi predlagateljica, glede na to, da dela v notranjosti trgovine, sploh lahko zaznala vožnjo nasprotnega udeleženca po E. cesti, ter dejstva, da ustavitev in parkiranje vozila na tej cesti ni dovoljeno, bi prepoved vožnje nasprotnemu udeležencu po E. cesti, ki sicer pelje mimo trgovine, v kateri je zaposlena predlagateljica, pomenil nesorazmeren poseg v njegove delovne obveznosti.
Sodišče ni dolžno izvesti dokaza za ugotovitev dejstva, ki je že dokazano, ne sme pa zavrniti dokaza, ki naj bi ovrgel rezultate doslejšnjega dokazovanja z argumentom, da se je že prepričalo o nasprotnem.
ZZVZZ člen 19. ZPIZ-2 člen 66, 66/1, 66/1-3. ZPP člen 8. ZDSS-1 člen 61. Pravilnik o prijavi nezgode in poškodbe pri delu (2022) člen 4, 4/7.
začasna nezmožnost za delo - COVID-19 - okužba pri delu - dokazni standard
Ključno za odločitev je, da tožnici ni uspelo dokazati, da je do poškodbe pri delu prišlo na delovnem mestu, torej da obstaja vzročna zveza med njenim delom, na podlagi katerega je zavarovana, in pa boleznijo COVID-19.
postopek za odločanje o varstvu in vzgoji otroka, preživljanju otroka in otrokovih stikih - ukrepi za varstvo koristi otroka - začasna odredba - začasna ureditev stikov - vpis otroka v osnovno šolo - nadomestitev soglasja starša - pogoj za izdajo začasne odredbe - ogroženost otroka - konfliktnost med starši - izvajanje starševske skrbi - načelo otrokove koristi - sodni izvedenec
Odločitev o predlogu nasprotne udeleženke v ugodilnem delu je glede na povedano pravilna, vsled tega pa je pravilna tudi odločitev o zavrnitvi predlagateljevega predloga za izdajo začasne odredbe. Pritožbeno sodišče še opozarja na ugotovitev izvedenke, da je otrok zaradi konfliktnega odnosa med staršema v hudi stiski in ogrožen ter da zato potrebuje psihoterapijo, takšno strokovno pomoč pa po njenem mnenju potrebujeta tudi udeleženca, da bosta kot starša lahko delovala v največjo otrokovo korist. Zato je nujno, da v tej smeri izboljšata medsebojni odnos.
prekinitev pravdnega postopka - kazenska odgovornost kot predhodno vprašanje - vezanost na pravnomočno kazensko sodbo - odškodninska odgovornost - obstoj kaznivega dejanja in kazenske odgovornosti - identično dejansko stanje - isti historični dogodek - razmerje med civilno in kazensko odgovornostjo - tek kazenskega postopka
Utemeljen je zaključek, da je kaznivo dejanje sestavina civilnopravnega dejanskega stanja. To pomeni, da je obstoj kaznivega dejanja (lahko) pogoj za nastanek vtoževane civilnopravne posledice. Ob tem ni nepomembno, da je bila na prvi stopnji psihiatru že izrečena pogojna obsodba. Zmotno je tudi naziranje pritožbe, da je sodišče vezano le na oprostilno sodbo.
najemnik poslovnega prostora - stroški obratovanja, vzdrževanja in upravljanja - prevzem dolga
Z dogovorom, vsebovanim v točki 6. Najemne pogodbe, sklenjene z družbo A. d.o.o., je tožena stranka kot najemnica nase prevzela obveznost plačila stroškov upravljanja, obratovanja in vzdrževanja za konkretni poslovni prostor, katere je po zakonu tožeči stranki sicer dolžna plačevati družba A. d.o.o. kot lastnica poslovnega prostora. To, da je s tem prevzela samostojno obveznost glede teh stroškov tako, da je vstopila na mesto družbe A. d.o.o. kot prvotne dolžnice, potrjuje tudi okoliščina, da je tožena stranka do aprila 2019 plačevala račune tožeče stranke za obveznosti iz naslova stroškov upravljanja, obratovanja in vzdrževanja. Glede na to, da so tudi ti računi po neprerekanih navedbah tožeče stranke bili izstavljeni na njo (toženo stranko) in ne na družbo A. d.o.o., tožena stranka torej ni plačevala tujega, ampak lasten dolg. Takšno ravnanje namreč implicira vedenje in zavest o obstoju dolžniško - upniškega razmerja. Kot pravilno v pritožbi izpostavlja tožeča stranka, če se namreč tožena stranka ne bi štela za dolžnico, logično teh računov ne bi plačevala. Pa tudi ravnanje tožeče stranke kot upnice, ki je račune za obveznosti iz naslova stroškov upravljanja, obratovanja in vzdrževanja izstavljala na toženo stranko in sprejemala njena plačila kot izpolnitev njene obveznosti, ter jo sedaj toži na izpolnitev teh obveznosti, zanesljivo izraža voljo tožeče stranke, kot upnika, da je privolila v spremembo dolžnika. Ker pa prevzemnik s prevzemom dolga stopi na mesto prejšnjega sopogodbenika, ki je s tem prost svoje obveznosti, je dolžnica za stroške upravljanja, obratovanja in vzdrževanja in s tem zavezanka za njihovo plačilo v razmerju do tožeče stranke postala tožena stranka. Tožeči stranki tako materialno pravno upravičenje, da toženo stranko terja za vtoževane stroške upravljanja, obratovanja in vzdrževanja, v opisanih okoliščinah obravnavanega primera daje dogovor o prevzemu dolga, vsebovan v obravnavani najemni pogodbi, v katerega je privolila tožeča stranka (tako tudi VSM sodba I Cpg 62/2023 z dne 18. 5. 2023).
Aneks h Kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji (2012) člen 5, 5/2, 8, 8/1, 10, 10/1, 10/2, 10/3. ZUJF člen 171, 171/1.
potni stroški - službeno potovanje - vojak - kraj opravljanja dela - izobraževanje delavca
Tožnik se v pritožbi neutemeljeno zavzema, da bi se mu morale kot službene poti šteti vse napotitve na naloge, na katere je bil napoten izven Vojašnice A. v B. Sodišče prve stopnje je namreč ugotovilo in argumentirano obrazložilo, da so tožniku odrejene naloge izven Vojašnice A. predstavljale redne delovne naloge, katerih narava dela je takšna, da se opravljajo na več lokacijah in ne le na eni.
Ne gre za napotitev na službeno pot v primeru udeležbe na izobraževanju, za katerega stranki skleneta pogodbo o izobraževanju in je bil za ta čas delavec odsoten z dela, delodajalec pa mu je izplačal nadomestilo plače.
S tem, ko je iz izreka izpodbijane sodbe izostala odločitev o naložitvi plačila potrebnih izdatkov obdolženke ter potrebnih izdatkov in nagrade njenega zagovornika zasebni tožilki, je bila odločitev o stroških v predmetni kazenski zadevi napačna.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00072086
URS člen 22. KZ-1 člen 49, 204, 204/1, 204/2. ZKP člen 105, 105/1, 105/2, 371, 371/1-11, 445. OZ člen 131, 131/1, 135, 164, 166, 168, 168/1, 169.
kaznivo dejanje tatvine - zakonski znaki kaznivega dejanja - pravna opredelitev - mala tatvina - vrednost ukradene stvari - namen storilca - premoženjskopravni zahtevek - obrazloženost sodbe - načelo popolne odškodnine - olajševalne in obteževalne okoliščine - pritožbena seja - javna seja
Ustavno sodišče je z odločbo Ustavnega sodišča RS Up-103/14-27 z dne 6. 6. 2018 poudarilo, da lahko sodišče pravilno odločitev o premoženjskopravnem zahtevku sprejme šele na podlagi presoje konkretnega primera in v luči vseh upoštevnih določb civilnega materialnega prava, vendar pa se pritožnica neutemeljeno zavzema za razveljavitev izpodbijane sodbe iz razloga njene neobrazloženosti v tem delu. Izpodbijana sodba ima razloge o vseh odločilnih dejstvih, ki pa so v napadanem delu nepravilne. Ne gre za bistveno kršitev iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP, saj je odločitev sodišča prve stopnje sicer pravilna, napačni razlogi se namreč nanašajo zgolj na pravna vprašanja, ki jih popravi pritožbeno sodišče z navedbo pravilnih.
Vzrok za nastanek škode pri oškodovancu izvira iz obdolženčevega protipravnega ravnanja, posledično je zato podana njegova krivdna odškodninska odgovornost.
ZPIZ-2 člen 183, 196. ZDSS-1 člen 7, 75. ZUP člen 260.
odškodnina - invalidska pokojnina - protipravnost ravnanja javnih uslužbencev - datum priznanja pravice - zavrženje dela tožbe
Prvostopenjsko sodišče pravilno zaključuje, da ni odškodninske odgovornosti, ker v toženčevem ravnanju ni protipravnosti. Glede odškodninske odgovornosti po 196. členu ZPIZ-2 je v ustaljeni sodni praksi zavzeto povsem jasno stališče, da mora biti ravnanje zaposlenih pri tožencu takšno, da iz njega izhaja namera izigranja z zakonom določene pravice na način, ki hkrati kaže očitno ravnanje proti pravilom procesnega prava. Da bi bilo ravnanje toženca mogoče šteti za samovoljno ali arbitrarno, bi moralo biti dovolj hudo in brez razlogov odstopati od običajne metode dela in potrebne skrbnosti. Okoliščine primera bi morale kazati, da je zavod kot nosilec javnih pooblastil pri izvajanju funkcije odstopil od potrebne skrbnosti do te mere, da je njegovo ravnanje protipravno.
V okoliščinah obravnavanega primera ni dokazano, da bi toženec odstopil od običajne metode dela in službene dolžnosti oz. potrebne skrbnosti. Ker prvi od kumulativno predpisanih pogojev za odškodninsko odgovornost ni izpolnjen, je že iz tega razloga tožbeni zahtevek utemeljeno zavrnjen.
regulacijska (ureditvena) začasna odredba - pogoji za izdajo začasne odredbe v družinskih sporih - sprememba sklepa o začasni odredbi - sprememba ureditve stikov - ogroženost otroka - namen začasne odredbe
Za izdajo (nove) začasne odredbe bi moralo biti z verjetnostjo izkazano, da je sprememba prejšnje začasne odredbe nujna zaradi otrokove konkretne ogroženosti.
Niti časovna oddaljenost pretekle začasne odredbe niti višja dekličina starost ne utemeljujeta posega v dosedanji režim stikov.
Čeprav stiki niso idealni in bi bila širitev stikov za otroka že zdaj koristna, to niso razlogi za izdajo začasne odredbe. Ne zadošča, da je odločitev otroku v korist, ampak mora biti izkazana (tudi) njegova ogroženost. Namen začasnih odredb ni, da se z njimi kontinuirano, večkrat med postopkom in glede na sprotne želje ureja stike med otroki in starši.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00072349
ZDR-1 člen 179. OZ člen 131, 131/1, 171, 174. ZVZD-1 člen 5.
nesreča pri delu - krivdna odškodninska odgovornost - padec z lestve - neustrezna delovna oprema - soprispevek delavca - odmera nepremoženjske škode - potni stroški - pobotni ugovor - delna sprememba izpodbijane sodbe
Dolžnost toženke kot delodajalke je bila tožniku zagotoviti sredstva za varno delo, med njimi tudi opremo za odstranitev prečke na vrhu prikolice tovornega vozila zaradi nalaganja tovora. Toženka ni dokazala, da bi tožniku zagotovila drugo opremo za odstranitev te prečke, kot lestev, ki po tožnikovih trditvah ni bila brezhibna. Ker toženka ni dokazala, da je tožniku zagotovila brezhibno lestev, se krivdne odgovornosti za škodo zaradi padca tožnika ni razbremenila.
Ob ugotovitvi, da tožnik ni imel druge možnosti za opravo dela (odstranitve prečke na prikolici) kot z lestvijo, ki mu jo je zagotovila toženka, da ni samovoljno uporabil te lestve ter ob dejstvu, da je moral naložiti tovor v tujini, in glede na zakonsko obveznost toženke kot delodajalke, da mu zagotovi varno opravo dela, tožniku zaradi neodklonitve dela ni mogoče pripisati 30-odstotnega prispevka k nastanku škode.
Tožnikova odločitev za (tudi možno) konzervativno zdravljenje ne prekinja vzročne zveze med opustitvijo toženke in nastankom psevdoartroze in njenimi posledicami.
Za priznanje odškodnine iz naslova sekundarnega strahu ni nujno, da je zdravljenje kompleksno, negotovo ali nepričakovano.
Ni izključeno, da se za prevoze na preglede oškodovancem prizna kilometrina, tožnik pa je izpovedal o tem, da se je vozil z osebnim vozilom, zato mu je pravilno priznana kilometrina, in ne strošek javnega prevoza, katerega višine in možnosti na teh relacijah toženka niti ni zatrjevala.