javno naročanje - oddaja javnega naročila - oddaja brez javnega razpisa - odgovorna oseba - malomarnost - načelo zakonitosti - uporaba milejšega predpisa - zaslišanje obdolženca - pisni zagovor obdolženega - opomin - milejši predpis
Očitek o razdelitvi javnega naročila je konzumiran v ravnanju, ki predstavlja zakonske znake prekrška oddaje javnega naročila brez izvedenega postopka in gre torej za prekršek, ki je bil storjen v navideznem idealnem steku s kršitvijo drugega dela določbe četrtega odstavka 24. člena ZJN-3, ki določa, da naročnik ne sme razdeliti javnega naročila oziroma ga oblikovati v več javnih naročil, da bi se izognil uporabi tega zakona, razen če je razdelitev utemeljena z objektivnimi razlogi. Kršitev te določbe je lahko storjena s katerokoli obliko odgovornosti.
Razdelitev javnega naročila pod pogoji iz četrtega odstavka 24. člena ZJN-3 je dopustna le, če je utemeljena z objektivnimi razlogi. Obstoj objektivnih razlogov je potrebno razlagati restriktivno, predvsem pa morajo biti takšni, ki so izven sfere naročnika in na katere naročnik ni mogel imeti nikakršnega vpliva.
Pomanjkanje strokovnega znanja o pravilih javnega naročanja, neizkušenost in vodenje tehničnega oddelka ne izključujejo nezavestne malomarnosti.
Temeljno pravilo načela zakonitosti je, da se uporabi zakon, ki je veljal v času storitve prekrška, retroaktivnost novejšega zakona pa se uporabi le, če je za storilca milejši. Kadar dejanje izpolnjuje zakonske znake prekrška tako po prejšnjem predpisu, kot tudi po spremenjenem predpisu in je zanj predpisana enaka sankcija, potem velja pravilo uporabe zakona, ki je veljal v času storitve prekrška in sodišče uporabi ta zakon ter odloči o prekršku, ki je veljal v času storitve le tega. Načelo uporabe milejšega predpisa pa ne zahteva, da bi sodišče moralo presojati, ali spremenjeni predpis drugače vpliva na uporabo splošnih pravil za določitev sankcije in za njeno odmero.
Obstoj zgolj subjektivnih okoliščin ne opravičuje izreka opomina. Okoliščina, da je šlo za izredno nujnost, pa tudi ni posebna olajševalna objektivna okoliščina.
odškodnina za neizkoriščene dni tedenskega počitka - vojak - misija
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da niti iz izpovedi tožnika niti iz izpovedi prič ne izhaja, katere konkretne naloge (in koliko časa) naj bi opravljal v tistih dneh, ko je bil po evidenci prost. Pravilno je obrazložilo, da zgolj stanje pripravljenosti oziroma dosegljivosti na telefon upoštevajoč novejšo sodno prakso Vrhovnega sodišča RS ne pomeni kratenja pravice do tedenskega počitka.
ZPP člen 229, 229/1, 286b, 286b/1. ZDR-1 člen 33, 34, 85, 85/2, 109, 109/1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delodajalca - utemeljenost odpovednega razloga - verodostojnost izpovedbe stranke - dokaz z zaslišanjem prič - zagovor pred odpovedjo
Sodišče prve stopnje je izpoved tožnice pravilno dokazno ocenilo in upoštevaje še druge izvedene dokaze pravilno štelo, da očitek glede neresničnih vpisov drži. Pri ravnanju tožnice ne gre (le) za nepravilno vpisovanje ur v e-asistenta (ki ga tožnica v pritožbi označuje za "administrativno opravilo"), ampak gre za to, da tožnica dela ni opravila. Ni opravila dela, ki bi ga bila dolžna po pogodbi o zaposlitvi. Tožnica ni nudila dodatne strokovne pomoči in ni opravila drugega dela po sklenjeni pogodbi o zaposlitvi, kar je sodišče prve stopnje ugotovilo iz predložene pogodbe o zaposlitvi oziroma k njej priloženega opisnega lista (poleg obveznosti izpolnjevanja predpisane pedagoške dokumentacije tudi vodenje evidenc o svojem delu).
Od delodajalca se ne zahteva, da delavca poučuje o možnostih podaje pisnega zagovora, prav tako pa zgolj na podlagi dejstva, da je delavec v bolniškem staležu, ni mogoče šteti, da se zagovora ne more udeležiti.
Če so predmet zahtevka v posestni pravdi dejanja, ki bi po njihovi izvršitvi privedla do drugačnega dejanskega stanja, kakršno je bilo pred motenjem, ne gre več vzpostavitev prejšnjega dejanskega stanja v smislu restitucijskega zahtevka iz prvega odstavka 34. člena SPZ.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00072349
ZDR-1 člen 179. OZ člen 131, 131/1, 171, 174. ZVZD-1 člen 5.
nesreča pri delu - krivdna odškodninska odgovornost - padec z lestve - neustrezna delovna oprema - soprispevek delavca - odmera nepremoženjske škode - potni stroški - pobotni ugovor - delna sprememba izpodbijane sodbe
Dolžnost toženke kot delodajalke je bila tožniku zagotoviti sredstva za varno delo, med njimi tudi opremo za odstranitev prečke na vrhu prikolice tovornega vozila zaradi nalaganja tovora. Toženka ni dokazala, da bi tožniku zagotovila drugo opremo za odstranitev te prečke, kot lestev, ki po tožnikovih trditvah ni bila brezhibna. Ker toženka ni dokazala, da je tožniku zagotovila brezhibno lestev, se krivdne odgovornosti za škodo zaradi padca tožnika ni razbremenila.
Ob ugotovitvi, da tožnik ni imel druge možnosti za opravo dela (odstranitve prečke na prikolici) kot z lestvijo, ki mu jo je zagotovila toženka, da ni samovoljno uporabil te lestve ter ob dejstvu, da je moral naložiti tovor v tujini, in glede na zakonsko obveznost toženke kot delodajalke, da mu zagotovi varno opravo dela, tožniku zaradi neodklonitve dela ni mogoče pripisati 30-odstotnega prispevka k nastanku škode.
Tožnikova odločitev za (tudi možno) konzervativno zdravljenje ne prekinja vzročne zveze med opustitvijo toženke in nastankom psevdoartroze in njenimi posledicami.
Za priznanje odškodnine iz naslova sekundarnega strahu ni nujno, da je zdravljenje kompleksno, negotovo ali nepričakovano.
Ni izključeno, da se za prevoze na preglede oškodovancem prizna kilometrina, tožnik pa je izpovedal o tem, da se je vozil z osebnim vozilom, zato mu je pravilno priznana kilometrina, in ne strošek javnega prevoza, katerega višine in možnosti na teh relacijah toženka niti ni zatrjevala.
ZDR-1 člen 31, 31/1, 31/1-5, 54, 54/1, 54/1-3. ZOFVI člen 109, 109/9.
transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas - navedba razloga v pogodbi - trajanje pogodbe o zaposlitvi za določen čas - razveljavitev prvostopenjske sodbe
V pogodbah o zaposlitvi uporabljena besedna zveza "do ukinitve oddelka, če je to prej" predstavlja opisno opredelitev časa, za katerega je sklenjena pogodba o zaposlitvi za določen čas, hkrati pa predstavlja navedbo razloga za njeno sklenitev; razume se, da je pogodba o zaposlitvi za določen čas sklenjena iz razloga, ker oddelek (še ni) ukinjen. Za navedbo razloga se namreč ne zahteva, kot je zmotno stališče sodišča prve stopnje, da se povzame zakonsko določeni razlog, prej nasprotno. Pogodba o zaposlitvi za določen čas mora vsebovati razlog za njeno sklenitev, ki mora biti dejanski, hkrati pa mora ustrezati enemu od zakonsko določenih razlogov, kot so opredeljeni v prvem odstavku 54. člena ZDR-1 (oziroma za področje vzgoje in izobraževanja še v 109. členu ZOFVI).
pravica do izjave - pravica do izvedbe predlaganih dokazov - obrazložitev zavrnitve dokaznih predlogov - razpravno načelo - odprava bistvene kršitve določb pravdnega postopka pred sodiščem druge stopnje - metodološki napotki za izdelavo dokazne ocene
Pravica stranke do izvedbe dokazov ni neomejena, saj lahko sodišče posamezni predlog zavrne, vendar mora to v obrazložitvi utemeljiti z razumnimi razlogi. Sodna praksa je pri zavrnitvi dokaznih predlogov za razumno sprejela obrazložitev, (i) da stranka z dokaznim predlogom dokazuje dejstvo, ki ni pravno relevantno, (ii) da je stranka pravnorelevantno dejstvo že dokazala z ostalimi izvedenimi dokazi, (iii) da predlagani dokaz ni primerno dokazno sredstvo za dokazovanje določenega dejstva ali (iv) da dokazni predlog ni dovolj (ali ustrezno) substanciran.
Meje pritožbenega preizkusa, ko gre za pritožbo zoper popravni sklep, so zamejene na pravilnost uporabe 328. člena ZPP in nič drugega. Pritožba pa napačne uporabe 328. člena ZPP niti ne zatrjuje.
posojilna pogodba - ničnost posojilne pogodbe - posledice ničnosti pogodbe - kondikcija - neupravičena obogatitev - vrnitev prejetega na podlagi nične pogodbe - zavarovanje terjatve s hipoteko - sposobnost oblikovanja svobodne volje - delen odvzem poslovne sposobnosti - dokazna ocena - materialno dokazno breme - obseg vrnitve neupravičeno pridobljenega - zamudne obresti - odločitev o pravdnih stroških - upravičenec do brezplačne pravne pomoči
Pritožnik dvomi o pravilnosti ugotovitve, da toženka ni bila sposobna oblikovati pravnoposlovne volje. Dvom izraža s trditvami, da ob sklenitvi posojilne pogodbe pri notarju ni bilo mogoče zaznati, da toženka ne razume posledic s pogodbo prevzetega bremena, in da je bila toženki poslovna sposobnost odvzeta šele po sklenitvi posojilne pogodbe. Zaradi učinkov pravnomočnosti sodbe, s katero je bilo ugotovljeno, da je posojilna pogodba nična, pritožnikov dvom ne more biti (več) utemeljen. Poleg tega pritožnik v tej pravdi ne uveljavlja izpolnitvenega zahtevka (veljavna pogodbena podlaga je pogoj za uveljavljanje izpolnitvenega zahtevka).
Za zahtevke iz ničnih pogodb se uporabljajo pravila vračanja, ki veljajo za zahtevke na podlagi neupravičene obogatitve. Obveznost plačila zamudnih obresti v primeru vračanja neupravičeno pridobljenega ureja 193. člen OZ, ki razlikuje med položajem poštenega in nepoštenega pridobitelja (prvi je dolžan plačati zamudne obresti od dneva vložitve tožbe, drugi pa od dneva pridobitve). Pritožbeno sodišče soglaša z materialnopravno presojo sodišča prve stopnje, da toženke glede na razlog ugotovljene ničnosti posojilne pogodbe ni mogoče šteti za nepošteno pridobiteljico.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00071581
Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6, 10. URS člen 23, 39. KZ-1 člen 158, 158/1-1, 158/1-2. ZKP člen 41, 41/2, 42, 42/5, 92, 92/1, 92/1-6, 96, 96/2, 98, 303, 303/2, 314, 314/3, 358, 371, 371/1, 373, 383, 383/1, 383/1-2, 391. DZ člen 98, 98/1.
zasebna tožba - svoboda izražanja odvetnika - razžalitev - izločitev sodnika - prenos pristojnosti - pristranskost sodnika - varovanje pravic in koristi
Upoštevaje vse do sedaj navedeno in dejstvo, da nestrinjanje s sodnikovo odločitvijo in procesnim vodstvom, ne more biti podlaga za izločitev in ne ustvarja dvoma v nepristranskost sojenja, je sodišče prve stopnje ravnalo povsem pravilno, ko je na podlagi petega odstavka 42. člena ZKP in upoštevaje ustrezno sodno prakso zahtevi za izločitev sodnice in predlog za prenos pristojnosti zavrglo kot očitno neutemeljene, zaradi česar uveljavljani kršitvi 23. člena Ustave in 6. člena EKČP nista podani.
Odvetnikom je treba dopustiti, da v ostri izmenjavi argumentov aktivno sodelujejo. Če bi jim s pretiranim omejevanjem njihove svobode izražanja to onemogočili, bi lahko s tem posegli tudi v pravico do poštenega sojenja njihovih strank. Zato ESČP zastopa stališče, po katerem naj se odvetnikom v okviru opravljanja njihovega dela, še zlasti pa v njihovih nastopih pred sodiščem, dopusti ostro izražanje. Kaznovanje odvetnikov zaradi njihovih izjav v postopku naj bo zato dopustno le v izjemnih primerih.
V skladu z ustavnosodno presojo velja, da pretirane in žaljive izjave same po sebi, brez obstoja drugih posebnih okoliščin, ne pomenijo izražanja, ki bi ga bilo mogoče označiti kot zaničevanje. Za sklep, da je izjava podana z namenom zaničevanja, je ključna ugotovitev, da se taka izjava ne nanaša več na predmet ravnanja, pač pa je v ospredju žalitev oziroma blatenje prizadete osebe.
ZGD-1-UPB3 člen 10a, 10a/1, 10a/1-3, 481, 481/3. OZ-UPB1 člen 51, 51/2.
pogodba o odsvojitvi poslovnega deleža - ničnost pogodbe - deklaratoren vpis - vpis v sodni register - ovire za vpis
V obravnavanem primeru so bili izpolnjeni vsi pogoji za veljaven prenos poslovnega deleža v družbi A. d.o.o. na tožnika. Notarka je 24. 12. 2019 ugotovila, da na temelju tretjega odstavka 481. člena ZGD-1 ni ovir za sestavo notarskega zapisa pogodbe o odsvojitvi poslovnega deleža, poslovni delež je bil izročen, tožnik pa je zanj nesporno plačal kupnino. Ker je bil toženec edini družbenik in poslovodja družbe A. d.o.o. je šteti, da je bila družba s prenosom poslovnega deleža obveščena, zato je tožnik s tem dnem pridobil položaj družbenika v tej družbi z vsemi pravicami, obveznostmi in odgovornostmi, ki mu gredo iz prejetega poslovnega deleža. Na njegov položaj tako dejstvo, da se naknadno ni mogel kot družbenik vpisati v sodni register zaradi omejitve iz 3. točke prvega odstavka 10.a člena ZGD-1, nima nobenega vpliva, sama pogodba o prenosu poslovnega deleža pa zato ni nična.
ZUTD člen 62, 62/2. ZUTD-E člen 15, 53. URS člen 2, 14, 22, 50, 155.
denarno nadomestilo za čas brezposelnosti - retroaktivna veljavnost novele zakona
ZUTD-E velja in se uporablja od 27. 12. 2019 dalje, ko je bil tožnik že uživalec nadomestila za brezposelnost. V ZUTD-E ni podlage za uskladitev in izplačilo vtoževane razlike. V prehodni določbi 53. člena ZUTD-E je eksplicitno določeno, da se o vlogah za priznanje pravic, vloženih pred uveljavitvijo novele, odloči po ZUTD. Z ZUTD-E ni uzakonjena retroaktivna veljavnost 15. člena, s katerim je 350,00 EUR nadomeščenih z zneskom 530,19 EUR. Takšna zakonska ureditev je skladna s 155. členom Ustave o prepovedi retroaktivne veljavnosti pravnih aktov. Čeprav 15. člen ZUTD-E spreminja najnižji znesek denarnega nadomestila, ne določa, da ima ureditev učinek za nazaj, niti ne uzakonjuje uskladitve pred tem uveljavljenih in priznanih denarnih dajatev.
ZPIZ-2 člen 183, 196. ZDSS-1 člen 7, 75. ZUP člen 260.
odškodnina - invalidska pokojnina - protipravnost ravnanja javnih uslužbencev - datum priznanja pravice - zavrženje dela tožbe
Prvostopenjsko sodišče pravilno zaključuje, da ni odškodninske odgovornosti, ker v toženčevem ravnanju ni protipravnosti. Glede odškodninske odgovornosti po 196. členu ZPIZ-2 je v ustaljeni sodni praksi zavzeto povsem jasno stališče, da mora biti ravnanje zaposlenih pri tožencu takšno, da iz njega izhaja namera izigranja z zakonom določene pravice na način, ki hkrati kaže očitno ravnanje proti pravilom procesnega prava. Da bi bilo ravnanje toženca mogoče šteti za samovoljno ali arbitrarno, bi moralo biti dovolj hudo in brez razlogov odstopati od običajne metode dela in potrebne skrbnosti. Okoliščine primera bi morale kazati, da je zavod kot nosilec javnih pooblastil pri izvajanju funkcije odstopil od potrebne skrbnosti do te mere, da je njegovo ravnanje protipravno.
V okoliščinah obravnavanega primera ni dokazano, da bi toženec odstopil od običajne metode dela in službene dolžnosti oz. potrebne skrbnosti. Ker prvi od kumulativno predpisanih pogojev za odškodninsko odgovornost ni izpolnjen, je že iz tega razloga tožbeni zahtevek utemeljeno zavrnjen.
regulacijska (ureditvena) začasna odredba - pogoji za izdajo začasne odredbe v družinskih sporih - sprememba sklepa o začasni odredbi - sprememba ureditve stikov - ogroženost otroka - namen začasne odredbe
Za izdajo (nove) začasne odredbe bi moralo biti z verjetnostjo izkazano, da je sprememba prejšnje začasne odredbe nujna zaradi otrokove konkretne ogroženosti.
Niti časovna oddaljenost pretekle začasne odredbe niti višja dekličina starost ne utemeljujeta posega v dosedanji režim stikov.
Čeprav stiki niso idealni in bi bila širitev stikov za otroka že zdaj koristna, to niso razlogi za izdajo začasne odredbe. Ne zadošča, da je odločitev otroku v korist, ampak mora biti izkazana (tudi) njegova ogroženost. Namen začasnih odredb ni, da se z njimi kontinuirano, večkrat med postopkom in glede na sprotne želje ureja stike med otroki in starši.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00072086
URS člen 22. KZ-1 člen 49, 204, 204/1, 204/2. ZKP člen 105, 105/1, 105/2, 371, 371/1-11, 445. OZ člen 131, 131/1, 135, 164, 166, 168, 168/1, 169.
kaznivo dejanje tatvine - zakonski znaki kaznivega dejanja - pravna opredelitev - mala tatvina - vrednost ukradene stvari - namen storilca - premoženjskopravni zahtevek - obrazloženost sodbe - načelo popolne odškodnine - olajševalne in obteževalne okoliščine - pritožbena seja - javna seja
Ustavno sodišče je z odločbo Ustavnega sodišča RS Up-103/14-27 z dne 6. 6. 2018 poudarilo, da lahko sodišče pravilno odločitev o premoženjskopravnem zahtevku sprejme šele na podlagi presoje konkretnega primera in v luči vseh upoštevnih določb civilnega materialnega prava, vendar pa se pritožnica neutemeljeno zavzema za razveljavitev izpodbijane sodbe iz razloga njene neobrazloženosti v tem delu. Izpodbijana sodba ima razloge o vseh odločilnih dejstvih, ki pa so v napadanem delu nepravilne. Ne gre za bistveno kršitev iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP, saj je odločitev sodišča prve stopnje sicer pravilna, napačni razlogi se namreč nanašajo zgolj na pravna vprašanja, ki jih popravi pritožbeno sodišče z navedbo pravilnih.
Vzrok za nastanek škode pri oškodovancu izvira iz obdolženčevega protipravnega ravnanja, posledično je zato podana njegova krivdna odškodninska odgovornost.
najemnik poslovnega prostora - stroški obratovanja, vzdrževanja in upravljanja - prevzem dolga
Z dogovorom, vsebovanim v točki 6. Najemne pogodbe, sklenjene z družbo A. d.o.o., je tožena stranka kot najemnica nase prevzela obveznost plačila stroškov upravljanja, obratovanja in vzdrževanja za konkretni poslovni prostor, katere je po zakonu tožeči stranki sicer dolžna plačevati družba A. d.o.o. kot lastnica poslovnega prostora. To, da je s tem prevzela samostojno obveznost glede teh stroškov tako, da je vstopila na mesto družbe A. d.o.o. kot prvotne dolžnice, potrjuje tudi okoliščina, da je tožena stranka do aprila 2019 plačevala račune tožeče stranke za obveznosti iz naslova stroškov upravljanja, obratovanja in vzdrževanja. Glede na to, da so tudi ti računi po neprerekanih navedbah tožeče stranke bili izstavljeni na njo (toženo stranko) in ne na družbo A. d.o.o., tožena stranka torej ni plačevala tujega, ampak lasten dolg. Takšno ravnanje namreč implicira vedenje in zavest o obstoju dolžniško - upniškega razmerja. Kot pravilno v pritožbi izpostavlja tožeča stranka, če se namreč tožena stranka ne bi štela za dolžnico, logično teh računov ne bi plačevala. Pa tudi ravnanje tožeče stranke kot upnice, ki je račune za obveznosti iz naslova stroškov upravljanja, obratovanja in vzdrževanja izstavljala na toženo stranko in sprejemala njena plačila kot izpolnitev njene obveznosti, ter jo sedaj toži na izpolnitev teh obveznosti, zanesljivo izraža voljo tožeče stranke, kot upnika, da je privolila v spremembo dolžnika. Ker pa prevzemnik s prevzemom dolga stopi na mesto prejšnjega sopogodbenika, ki je s tem prost svoje obveznosti, je dolžnica za stroške upravljanja, obratovanja in vzdrževanja in s tem zavezanka za njihovo plačilo v razmerju do tožeče stranke postala tožena stranka. Tožeči stranki tako materialno pravno upravičenje, da toženo stranko terja za vtoževane stroške upravljanja, obratovanja in vzdrževanja, v opisanih okoliščinah obravnavanega primera daje dogovor o prevzemu dolga, vsebovan v obravnavani najemni pogodbi, v katerega je privolila tožeča stranka (tako tudi VSM sodba I Cpg 62/2023 z dne 18. 5. 2023).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - JAVNI RAZPISI - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSL00071402
OZ člen 250. ZPP člen 286, 286/3. Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) člen 107, 107/1.
pogodba o sofinanciranju mladega raziskovalca - kršitev pogodbe - dogovor o pogodbeni kazni - sofinanciranje doktorskega študija - zamuda z izpolnitvijo pogodbene obveznosti - pogodbena kazen za primer zamude z izpolnitvijo obveznosti - plačilo pogodbene kazni - upravna pogodba - razlaga pogodbenega določila - zožujoča razlaga - prepozne trditve - državna pomoč
Obravnavani dogovor o pogodbeni kazni je treba tolmačiti tako, da bi toženka dolgovala pogodbeno kazen, če bi bila zamuda mlade raziskovalke posledica kršitve njenih lastnih pogodbenih zavez.
Toženka je pogodbeno prevzete obveznosti v celoti in pravočasno izpolnila. Razlogi za nedokončanje doktorske disertacije so bili na strani mlade raziskovalke – toženka nanje ni imela vpliva. Do zamude z izpolnitvijo je prišlo iz vzroka, za katerega kot stranka upravne pogodbe ne more odgovarjati.
DEDNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00071727
ZD člen 162. SPZ člen 11.
zapuščinski postopek - oporočno dedovanje - dediči - obseg zapuščine - publicitetno načelo - premoženje zapustnika ob smrti - načelo zaupanja v zemljiškoknjižne podatke - zemljiška knjiga - pravnoposlovna pridobitev lastninske pravice na nepremičnini
V zapuščino sodi le tisto premoženje, ki je bilo last zapustnice v trenutku njene smrti. Premoženje, ki ga je prejela pred poroko, nato pa ga je v času svojega življenja odsvojila, v zapuščino ne sodi.