ZKP člen 201, 201/1, 201/1-3, 432, 432/1, 432/1-2.
podaljšanje pripora ob vložitvi obtožnega predloga - priporni razlog ponovitvene nevarnost - obstoj utemeljenega suma
Kolikor zagovornik izpodbija ugotovitve sodišča prve stopnje o obstoju ponovitvene nevarnosti, je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je ta priporni razlog podan, saj je ugotovilo, da naj bi obdolženec storil sorazmerno težko kaznivo dejanje, za katero je predpisana visoka zaporna kazen, šlo je za veliko količino droge in sicer 8.458,06 gramov konoplje ter še 252,04 gramov smole, zasegli so mu veliko število pripomočkov za proizvodnjo konoplje, izkazal je veliko organiziranost in vztrajnost, ob tem naj bi bil koristoljuben, saj naj bi ob redni zaposlitvi proizvajal konopljo in s tem lahko zaslužil več kot 42.000,00 EUR, naj bi bil bil povezan z uživalci ali prodajalci in tudi predrzen, saj naj bi konopljo proizvajal v strnjenem naselju. Iz navedenega tako izhaja, da je sodišče prve stopnje pravilno ocenilo subjektivne in objektivne okoliščine in zaključilo, da obstaja ponovitvena nevarnost. Zaseg premetov namenjenih proizvodnji konoplje še ne more onemogočiti ponovitvene nevarnosti, saj bi si lahko obdolženec priskrbel nove ali pa izvršil kaznivo dejanje na drugačen način.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00071698
OZ člen 154, 154/1, 154/2.
škodni dogodek - nesreča premikajočih se motornih vozil - krivdna odškodninska odgovornost - odgovornost za škodo nastalo v trku dveh premikajočih se vozil - krivda imetnikov dveh motornih vozil - porazdelitev odgovornosti - odločilna dejstva - manjkajoči razlogi - izostala dokazna ocena izpovedi priče - sodba, ki se je ne da preizkusiti
Če se pri nesreči premikajočih se motornih vozil izkaže, da je krivda obojestranska, odgovarja vsak imetnik za vso škodo, ki jima je nastala v sorazmerju s stopnjo svoje krivde. Šele dokazana (in ne domnevana) krivda ima tako za posledico presojo po pravilih o krivdni odgovornosti. Krivda je le kriterij za porazdelitev odgovornosti.
Sodišče je v bistvenem povzelo izpovedbe tožnice in zaslišanih prič, vendar pa jih nato ni dokazno ocenilo. Ocena teh dokazov je popolnoma izostala, zato pritožbeno sodišče sodbe ne more preizkusiti.
Vrhovno sodišče se je že izreklo, da so razpoke in neravna tla v mestnem okolju in na pohodnih površinah za pešce nekaj vsakdanjega in pričakovanega. Popolna in absolutna ravnost pohodnih površin je namreč nenavadna in neživljenjska.
Sodišče prve stopnje ni imelo podlage za zavrženje tožbe. V obravnavanem primeru je tožnikova vloga, s katero je tožbo dopolnil, namreč prispela na sodišče pred potekom roka za dopolnitev tožbe. Zato je odločitev sodišča prve stopnje o zavrženju tožbe napačna, saj je tožnik tožbo po pozivu sodišča dopolnil v dodeljenem roku. Šlo je torej za dopolnitev tožbe po pozivu sodišča in ni bilo mogoče šteti, da je to nova tožba, ki jo je potrebno vpisati pod novo opravilno številko.
V ZKP ni predvideno, da bi v primeru ugovora pravne narave sodišče prve stopnje odločalo s posebnim sklepom, temveč se o tem odloči v odločbi o glavni stvari, zato tudi ni dopustna posebna pritožba zoper takšen sklep. V skladu s tretjim odstavkom 399. člena ZKP se sklepi, ki se izdajo za pripravo glavne obravnave in sodbe, smejo izpodbijati samo v pritožbi zoper sodbo.
ZDSS-1 člen 24, 24/2. ZPP člen 214, 214/1. ZDR-1 člen 83, 83/1, 93.
odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca - datum prenehanja pogodbe o zaposlitvi - daljši odpovedni rok - odpoved glavni obravnavi - dokazovanje nespornih dejstev
Ker toženka neutemeljeno ni upoštevala datuma prenehanja delovnega razmerja, ki ga je navedla tožnica v odpovedi in pri določitvi katerega je upoštevala dogovorjeno dolžino odpovednega roka, je sodišče prve stopnje pravilno ugodilo tožničinemu zahtevku.
V primeru ocenjevanja delovne uspešnosti javnega uslužbenca odgovora na vprašanje, ali je ocena delovne uspešnosti tožnice ustrezna oziroma skladna z Uredbo o napredovanju javnih uslužbencev v plačne razrede, ni mogoče iskati z uporabo matematičnega pravila o zaokroževanju. Ključna je končna ocena, ki jo je toženka določila. Sodišče je sledilo izpovedi ocenjevalke, da skupna ocena dobro, upoštevajoč predpisane elemente in kriterije, ustreza tožničinemu dejanskemu delu, kar je bistveno za odločitev.
Tožnica je v utemeljitev domneve o diskriminaciji navedla, da naj bi jo toženka neenako obravnavala zaradi poznanstva z D. D., ki ga je izbrala za pooblaščenca v postopku pred komisijo, in njegovo ženo. Te navedbe ni mogoče šteti za konkretizirano zatrjevanje dejstev, ki bi opravičevale domnevo o ravnanju v nasprotju s prepovedjo diskriminacije, saj ne navaja osebne okoliščine v smislu 6. člena ZDR-1.
ZPrCP člen 105, 105/4, 105/4-4. ZP-1 člen 90, 155, 155/2.
vožnja pod vplivom alkohola - preizkus z indikatorjem alkohola v izdihanem zraku - zdravilo
Pritožba z izpostavljanjem, da je obdolženi glede na izpoved policistk imel samo zadah po alkoholu, ne pa tudi drugih znakov alkoholiziranosti, sodišča druge stopnje ob tem, ko ni sporno, da se je obdolženi po opravljenem preizkusu strinjal z rezultatom alkotesta, ne prepriča v nasprotno. Kot je obdolžencu povsem pravilno pojasnilo sodišče prve stopnje, je imel obdolženec možnost ne strinjati se z rezultatom, pa se je strinjal in zapisnik podpisal.
sklep o prekinitvi postopka - razlog za prekinitev postopka - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - obrazložitev sklepa o prekinitvi postopka - nepopolna ali nerazumljiva vloga - pritožba zoper sklep o prekinitvi postopka - pritožba zoper obrazložitev - preizkus sklepa po uradni dolžnosti - odločitev sodišča
Odločitev sodišča predstavlja izrek, ne pa obrazložitev sodbe oz. sklepa.
plačilo za nadurno delo - policist - referenčno obdobje - zastaranje tožbenega zahtevka - pripoznava dolga - pretrganje zastaranja
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je vtoževano plačilo nadur za zadnje vtoževano referenčno obdobje (od 1. 5. 2014 do 31. 8. 2014) zapadlo v plačilo ob izplačilu plače za september 2014, torej 5. 10. 2014, zato je zastaranje terjatve za zadnje referenčno obdobje začelo teči 6. 10. 2014 in se je 5-letni zastaralni rok (202. člen ZDR-1) iztekel 6. 10. 2019; za ostala vtoževana referenčna obdobja - od 1. 7. 2010 do 31. 12. 2013 pa že prej. Ker je bila tožba vložena šele 26. 5. 2020 in na podlagi pravilne ugotovitve, da ni prišlo do pretrganja zastaranja niti do odpovedi zastaranju z učinkom pretrganja in je torej tožnikova terjatev zastarala, je tožbeni zahtevek utemeljeno zavrnilo.
V skladu z določili 364. člena OZ je mogoče dolg pripoznati, s čimer se zastaranje pretrga, pri čemer pripoznava dolga, dana pred nastopom zastaranja, ni vezana na obličnost. Ko pa je terjatev že zastarana, pa nastopijo enaki učinki kot pretrganje zastaranja, če so izpolnjeni pogoji za pisno pripoznavo dolga po 341. členu OZ.
Za presojo, da gre za pripoznavo dolga, bi moralo biti iz listine jasno, določno in nedvoumno razvidno, da v njej toženka kot dolžnica pripoznava svoj dolg do tožnika kot upnika iz naslova plačila za nadurno delo. Jasno in torej poimensko bi moral biti v izjavi zapisan tako tožnik (kot upnik) kot tudi točna višina dolga, ki se pripoznava. Pripoznava namreč velja le do višine izrecno pripoznanega dolga in se pretrga zastaranje le do te višine, v presežku (če ta obstaja) pa teče naprej, saj za presežek terjatev ni pripoznana.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00072341
OZ člen 131.
nesreča pri delu - teorija jajčne lupine - pravno relevanten vzrok za nastalo škodo - deljena vzročnost
Po teoriji jajčne lupine mora odgovorna oseba oškodovancu plačati odškodnino tudi za tisto večjo in drugačno škodo, ki je v škodnem dogodku ne bi utrpel, če ne bi imel osebnih lastnosti, ki so jo omogočile. Osebne lastnosti in stanja oškodovanca torej niso pravno relevanten sovzrok, ki bi delno razbremenil odgovorno osebo. Uporaba te teorije je res tipična v primerih nemih degenerativnih sprememb, ki se manifestirajo šele s škodnim dogodkom, a po pravilni presoji sodišča prve stopnje obravnavani primer ni takšen. Sodišče prve stopnje je upoštevalo mnenje izvedencev medicinske stroke, ki sta ugotovila, da je imel tožnik že pred nezgodo pri delu težave z ledveno hrbtenico.
Aneks h Kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji (2021) člen 5, 5/1, 5/6. Stavkovni sporazum (2013) točka 13c. ZJU člen 16.
stroški prevoza na delo in z dela - policist - najkrajša pot
Sodišče prve stopnje je utemeljeno presodilo, da je javnemu uslužbencu mogoče upoštevati pot z uporabo avtoceste le v primeru, če gre hkrati za najkrajšo (varno) pot, pri čemer je pravilna tudi presoja, da je najkrajša varna pot tista, ki je najkrajša po razdalji in ne "najkrajša" po času. Javnim uslužbencem tako pripada kilometrina le za takšno pot, kar je izrecno določeno v prvem odstavku 5. člena Aneksa h KPND.
ZPrCP člen 101, 101/3, 103/3-3, 101/10. ZP-1 člen 66, 66/2, 68, 157, 157/3.
načelo materialne resnice - ustavitev vozila - razlogi za izstop
V pritožbi storilec zatrjuje, da je iz avta izstopil zaradi astmatičnega napada, ker je rabil Ventolin, ki je bil v zadnjem delu avtomobila ter za svoje trditve sodišču predlaga, da si pridobi storilčevo medicinsko dokumentacijo. S takimi navedbami povsem jasno napada dokazno oceno sodišča prve stopnje, ki je del ugotovljenega dejanskega stanja, to pa glede na določbo drugega odstavka 66. člena ZP-1 ni dovoljen pritožbeni razlog.
Poleg tega zgoraj povzete pritožbene trditve in v pritožbi predlagani dokazi (naj si sodišče pridobi storilčevo medicinsko dokumentacijo) predstavljajo pritožbene novote, saj storilec ni verjetno izkazal, da jih brez svoje krivde ni mogel uveljavljati v postopku na prvi stopnji (tretji odstavek 157. člena ZP-1). Kot take so za pritožbeno sodišče neupoštevne in jih zato pritožbeno sodišče ni presojalo v smeri kršitve načela materialne resnice.
ZPŠOIRSP člen 10, 10/1, 11, 11/1. ZPP člen 154, 154/1, 154/2.
izbrisani - odškodnina za nezakonit izbris iz registra stalnega prebivalstva - povrnitev škode zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva - nastanek večje škode - prepoved spremembe odločbe v škodo pritožnika (reformatio in peius) - vzročna zveza med nedopustnim ravnanjem in škodo - odškodnina za premoženjsko škodo - nedopustne pritožbene novote - uporaba ZPŠOIRSP - stroški pravdnega postopka glede na uspeh stranke - povrnitev pravdnih stroškov toženi stranki - vsaka stranka krije svoje stroške postopka
Tožnik bi moral zatrjevati in dokazati, da si je za zaposlitev aktivno prizadeval že pred izbrisom (torej vseskozi, ne le v obdobju izbrisa ali po njem), pa pri tem brez svoje krivde ni bil uspešen. V nasprotnem primeru tožnik ne more dokazati vzročne zveze med izbrisom in svojo nezmožnostjo pridobivanja zaslužka. Ne prepriča namreč, da je bil prav izbris tisti izključni razlog, ki mu je preprečeval vsakršne možnosti za delo in pridobivanje dohodkov.
V konkretnem primeru niso podane posebne okoliščine, ki bi terjale prisojo višje odškodnine od tiste, ki je bila tožniku priznana že v upravnem postopku (5.100 EUR). Tožnik nastanka zatrjevane premoženjske škode (izguba socialnih transferjev, stroški pridobivanja dokumentov, prevodov in plačila taks) ni izkazal že po temelju, glede nepremoženjske škode pa posebnih okoliščin, ki bi narekovale višjo odškodnino od že prejete, bodisi ni zatrjeval bodisi ni dokazal.
poočitev - vpis poočitve - neprava stvarna služnost - poočitev spremembe podatkov o imetniku pravice - načelo formalnosti v zemljiškoknjižnem postopku - ustrezna zemljiškoknjižna listina - listina, ki je podlaga za vpis - dovoljenost vpisa glede na stanje zemljiške knjige
Poočitev je pomožni vpis in je namenjena bodisi vpisu sprememb podatkov glede nepremičnine oziroma imetnika pravice na nepremičnini, ko zemljiška knjiga ni temeljna evidenca za takšen podatek, bodisi se z njimi označijo povezave med posameznimi vpisi v zemljiški knjigi. Torej nima pravnih posledic in nima učinkov na pravice oz. pravna razmerja.
V konkretnem primeru pa pritožnik s poočitvijo dejansko želi prenos upravičenja do neprave stvarne služnosti z enega pravnega subjekta na drugega na podlagi pravnega nasledstva. Za to pa je potrebna ustrezna listina, saj zemljiškoknjižno sodišče odloča o pogojih za vpis na podlagi listin in na podlagi stanja vpisov v zemljiški knjigi (124. člen Zakona o zemljiški knjigi, v nadaljevanju ZZK-1). Tega ne spremeni niti 226. člen SPZ, saj pogoje za vpis v zemljiško knjigo določa ZZK-1, ki je matični predpis tega področja.
ZZK-1 pa ne dopušča, da se v zemljiškoknjižnem postopku ugotavljajo dejstva za vpis, ampak mora predlagatelj za predlagani vpis predložiti ustrezno listino. To velja tudi, če je temelj pridobitve zakon. Edina izjema od tega pravila je ZLNDL, ki je izrecno dajal podlago za vpis lastninske pravice na tistega, ki je imel v zemljiški knjigi pri družbeni lastnini vpisano pravico uporabe.
začasen odvzem vozniškega dovoljenja - ugovor - nujna zadeva - pritožba - tek rokov v času sodnih počitnic - sodne počitnice / poletno poslovanje
Storilec je sklep o zavrnitvi ugovora zoper sklep o začasnem odvzemu vozniškega dovoljenja prejel osebno dne 10. 7. 2023.
Ker se je pri tej zadevi, ki se skladno z 209. členom ZP-1 šteje kot nujna, pritožbeni rok iztekel 18. 7. 2023, sta pritožba in njena dopolnitev, ki sta bili oddani priporočeno na pošto po izteku tega roka, prepozni.
ZFPPIPP člen 60, 60/2, 60/2-3, 301, 301/1, 301/2, 301/8. ZPP člen 354, 354/3.
priznanje terjatve v stečajnem postopku - prenehanje pravne koristi upnika za vodenje pravde - učinek pravnomočne sodbe - nepravočasna prijava terjatve v stečajnem postopku - prepozna prijava terjatve - povrnitev stroškov postopka - dolžnikove obveznosti - stroški stečajnega postopka - nastanek obveznosti
Če je v stečajnem postopku terjatev, v zvezi s katero je upnik pred začetkom stečajnega postopka začel pravdni postopek, priznana, preneha njegova pravna korist za vodenje pravde v tej zadevi (prvi in osmi odstavek 301. člena ZFPPIPP). Iz citirane zakonske določbe smiselno izhaja, da ima priznana terjatev enak učinek kot pravnomočna sodba. Ker je bila terjatev tožeče stranke delno priznana, je v tem obsegu tedaj prenehala njena pravna korist za vodenje pravde o tej terjatvi.
Za opredelitev obveznosti stečajnega dolžnika kot stroškov stečajnega postopka ni pomembno, kdaj je bil pridobljen izvršilni naslov za poplačilo obveznosti, temveč, kdaj je obveznost nastala (pred začetkom stečajnega postopka ali po njem). Ne glede na način končanja pravdnega postopka po izpolnitvi pogojev za nadaljevanje postopka (drugi odstavek 301. člena ZFPPIPP), je predpisana dolžnost navedbe že nastalih stroškov sodnega uveljavljanja terjatve v zahtevku za priznanje terjatve pozitivna procesna predpostavka, ki mora biti izpolnjena, da bi sodišče v pravdnem postopku smelo odločati o zahtevku upnika za povrnitev teh pravdnih stroškov, ki so nastali do začetka stečajnega postopka (3. točka drugega odstavka 60. člena ZFPPIPP). Takšna dodatna ovira za uveljavljanje stroškovnega zahtevka v pravdi je utemeljena na načelu koncentracije v stečajnem postopku, saj omogoča, da se že v fazi preizkusa terjatev ugotovi obseg vseh terjatev in z njimi povezanih stroškov, ki vplivajo na možnost poplačila upnikov.
Že sam pritožnik izraža prepričanje, da bo (šele) s sodbo ustrezno obrazloženo, kako in na kakšen način je prišlo do samega dogodka in temu lahko pritožbeno sodišče zgolj pritrdi, saj ni dvoma, da bi izrekanje o pritožbeno izpostavljenih vprašanjih presegalo okvire tega pritožbenega postopka, ko se ugotavlja zgolj to, ali je podana večja verjetnost, da je obtoženec storil kaznivo dejanje kot se mu očita, ali ga ni storil in ko se ugotavlja, ali je obtoženec ponovitveno nevaren in ali je moč to ponovitveno nevarnost preprečiti z milejšimi ukrepi.
vabilo na narok - opravičilo - opravičljivi razlogi - oprava naroka v nenavzočnosti - obrazec zdravniškega potrdila
Skladno z drugim odstavkom 115. člena ZPP lahko sodišče narok preloži le v primeru, če je bolezen ali poškodba nenadna in nepredvidljiva ter onemogoča prihod na sodišče ali sodelovanje na naroku, pri čemer mora oseba predložiti zdravniško opravičilo, izdano na obrazcu v skladu z zakonom, ki ureja zdravstveno varstvo. Takšnega opravičila toženka ni predložila.
motenje posesti - dostop do objekta - možnost dostopa do prostorov - regulacijska začasna odredba - pogoji za izdajo začasne odredbe - nastanek težko nadomestljive škode - izkaz verjetnosti - pisne izjave prič - pravno varstvo - načelo dispozitivnosti - pravno vprašanje - nekonkretizirane pritožbene navedbe - neizvedba dokaza z zaslišanjem priče - denarna kazen - namen denarne kazni
Ali je bila tožničina posest motena ali ne, je pravno vprašanje.
Tožnica v skladu z načelom dispozitivnosti prosto izbira, kakšno pravno varstvo bo zahtevala.
Namen denarne kazni pri začasnih odredbah je prisiliti dolžnika, da bo začasno odredbo spoštoval. Če je kazen premajhna, takega namena ni mogoče doseči.