ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obrazloženost ugovora - pravno pomembna dejstva - odločanje v pravdnem postopku - utemeljenost ugovora zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - postopek kot pri ugovoru zoper plačilni nalog
Zmotno je stališče pritožbe, da dolžnik zgoraj navedenim kriterijem obrazloženosti ugovora ni zadostil. Iz dolžnikovih navedb namreč določno izhaja, da nasprotuje obstoju vtoževane terjatve in meni, da v ugovoru priloženem Dogovoru o plačilu odvetniške nagrade za opravljene pravne storitve zanj ni podlage. Presoja, ali so dolžnikove navedbe utemeljene, ali jih vsebina v dokaz predložene listine potrjuje in ali je torej utemeljeno dolžnikovo zavzemanje za zavrnitev upnikovega zahtevka, pa ni predmet sodne presoje v postopku reševanja ugovora zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, ampak bo o tem sodišče odločalo v nadaljnjem pravdnem postopku. Šele v tem postopku bo namreč moral tudi upnik, ki nosi trditveno in dokazno breme glede obstoja terjatve, katere plačilo je zahteval s predlogom za izvršbo, ponuditi navedbe o dejstvih, ki utemeljujejo njegov zahtevek, in zanje predložiti dokaze. Šele na podlagi teh navedb in predloženih dokazov pa bo sodišče v nadaljnjem kontradiktornem postopku lahko presodilo tudi utemeljenost dolžnikovih ugovorov, ki jih bo dolžnik, potem ko se bo seznanil z dejstvi in dokazi, na katerih upnik utemeljuje svoj zahtevek, v skladu s procesnimi pravili lahko tudi še dopolnil.
Sodišče prve stopnje bi moralo ponovni predlog za oprostitev plačila sodne takse zavreči, saj je toženec na podlagi pravnomočnega sklepa že oproščen plačila sodnih taks nad zneskom 44,00 EUR.
Izdaja plačilnega naloga je bila preuranjena, saj taksna obveznost za umik pritožbe nastane šele, ko postane sklep o umiku pritožbe pravnomočen.
prekršek in kaznivo dejanje - razžalitev - kaznivo dejanje razžalitve - razmejitev med prekrškom in kaznivim dejanjem - prekršek nasilnega in drznega vedenja
Ob primerjavi zakonskih dispozicij kaznivega dejanja razžalitve po prvem odstavku 158. člena KZ-1 (kdor koga razžali) in prekrška nasilnega in drznega vedenja po prvem odstavku 6. člena ZJRM-1 (kdor se med drugim vede na žaljiv način in s takšnim vedenjem pri drugemu povzroči občutek ponižanosti, ogroženosti, prizadetosti ali strahu), pritožbeno sodišče ugotavlja, da v obravnavanem primeru ne gre za popolno prekrivanje zakonskih znakov obeh kaznivih ravnanj oziroma njunih dispozicij.
Za razliko od kaznivega dejanja razžalitve po prvem odstavku 158. člena KZ-1 mora biti pri prekršku nasilnega in drznega vedenja po prvem odstavku 6. člena ZJRM-1, podan tudi dodaten pogoj (torej kumulativno), da storilec s takšnim vedenjem - med drugim vedenjem na žaljiv način, pri drugem povzroči občutek ponižanosti, ogroženosti, prizadetosti ali strahu, torej nastanek posledice, medtem ko razžalitev pri kaznivem dejanju mora biti objektivno podana, ni pa treba, da se oškodovanec subjektivno počuti razžaljenega (v večini primerov se oškodovanec pri kaznivem dejanju razžalitve dejansko tudi subjektivno počuti razžaljenega), kar pa je, kot je predhodno navedeno, dodaten pogoj pri prekršku nasilnega in drznega vedenja po prvem odstavku 6. člen ZJRM-1. To pomeni, da zgolj dejstvo, da se oškodovanec subjektivno počuti razžaljenega, še ne pomeni, da bo šlo za kaznivo dejanje razžalitve (lahko pa bo šlo za prekršek po prvem odstavku 6. člena ZJRM-1), saj mora biti razžalitev tudi objektivno podana. To pomeni, da gre v obravnavanem razmerju med kaznivim dejanjem razžalitve po prvem odstavku 158. člena KZ-1 in prekrškom nasilnega in drznega vedenja po prvem odstavku 6. člena ZJRM-1 le za delno prekrivanje zakonskih znakov kaznivega dejanja in prekrška. Dispozicija kaznivega dejanja razžalitve pa ima poleg zakonskih znakov prekrška še dodaten element oziroma presežek - objektivna podanost razžalitve, zaradi katerega je tako ravnanje družbi bolj nevarno, tako, da preraste v drugo kvaliteto v kaznivo dejanje. S tem je v obravnavanem primeru zadoščeno načelu določnosti pravnega pravila.
ZIZ člen 53, 53/2, 61, 61/1, 61/2, 62, 62/2, 62/5.
izvršba na podlagi verodostojne listine - obrazloženost ugovora
Zmotno je stališče pritožbe, da dolžnik kriterijem obrazloženosti ugovora ni zadostil. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je dolžnik, ki sicer ni zanikal pravnoposlovnega razmerja z upnikom, s tem, ko je navedel, da mu upnik ni predal že plačanega vozila, in na tej podlagi utemeljeval svoje nasprotovanje zahtevku za plačilo upnikove terjatve, zatrjeval negativno dejstvo, v zvezi s katerim mu v postopku izvršbe na podlagi verodostojne listine, da bi se ugovor štel kot obrazložen, dokazov ni treba predlagati (sklep VSRS II Ips 751/2006). Trditveno in dokazno breme glede dejstev, na katerih utemeljuje obstoj terjatve, katere plačilo zahteva s predlogom za izvršbo na podlagi verodostojne listine, namreč nosi upnik, niti določba drugega odstavka 53. člena ZIZ v zvezi s prvim odstavkom 61. člena ZIZ niti določba drugega odstavka 61. člena ZIZ pa dokaznega bremena ne prerazporejata (sklep VSRS II Ips 751/2006). Upnik glede na naravo in tehnične značilnosti predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine navedb v zvezi s temeljem svoje terjatve v predlogu za izvršbo ni podal. V tej fazi postopka zato še niti ni omogočena presoja, ali dejstva, ki jih je v ugovoru zatrjeval dolžnik, predstavljajo pravno pomembna dejstva, s katerimi lahko dolžnik uspešno nasprotuje upnikovemu zahtevku. To presojo, kakor tudi presojo, ali so dolžnikove ugovorne navedbe utemeljene, ali jih vsebina v dokaz predloženih listin potrjuje in ali je torej utemeljeno dolžnikovo zavzemanje za zavrnitev upnikovega zahtevka, bo namreč sodišče lahko opravilo šele v nadaljnjem pravdnem postopku, potem ko bo upnik podal ustrezne navedbe o dejstvih, ki utemeljujejo njegov zahtevek, in zanje predložil dokaze. Pri tem pa bo dolžnik, potem ko se bo seznanil z dejstvi in dokazi, na katerih upnik utemeljuje svoj zahtevek, v skladu s procesnimi pravili svoje ugovore in dokaze zanje lahko tudi še dopolnil.
DZ člen 240, 240/2, 254, 254/2, 262, 262/2, 293. ZNP-1 člen 67.
postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - razrešitev skrbnika - podaljšanje roditeljske pravice - skrbnik - dolžnosti skrbnika
Ker sedaj veljavni DZ ukrepa podaljšanja roditeljske pravice po otrokovi polnoletnosti več ne pozna, je sodišče prve stopnje, skladno z določbo 293. člena DZ, po kateri je treba za učinke pravnomočne sodne odločbe o podaljšanju roditeljske pravice uporabiti določbe DZ, pravilno štelo, da je z zgoraj navedeno odločbo nasprotni udeleženec postavljen pod skrbništvo za odrasle osebe, njegova skrbnika pa sta oba starša.
Skrbnica je sama zahtevala svojo razrešitev, to pa je narekovalo odločitev o njeni razrešitvi. Obveznost skrbnika je namreč prostovoljna in častna (glej drugi odstavek 240. člena DZ), sodišče pa skrbnika razreši, če sam tako zahteva (glej drugi odstavek 254. člena DZ in prvi odstavek 67. člena ZNP-1).
stiki - sprememba odločitve o stikih - nepredvidljive okoliščine - varstvo koristi otroka
Sodišče je ob zapisu načina poteka posameznih stikov ustrezno upoštevalo, da udeleženca še nista zmožna samostojnega dogovarjanja in je zato izvajanje posameznih stikov ustrezno normiralo. Pri tem je pravilno izhajalo iz bistvene ugotovitve, da je zaradi nepredvidljivih okoliščin in razlogov, ki jih prinaša življenje mladoletnih otrok in obeh staršev, še natančnejša sodna določitev izvajanja stikov tudi objektivno nemogoča. Sodišče druge stopnje pa dodaja, da je takšna zahteva, ob minimalnem razumskem sodelovanju staršev, ki sta ga dolžna vzpostaviti zaradi varstva koristi njunih otrok, tudi nepotrebna in neutemeljena.
OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSM00083801
ZVPot člen 22, 22/4, 22/5, 23, 24, 24/1. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 3, 3/1, 4, 4/2, 5, 6, 6/1, 7, 7/1, 8.
Ker je jasnost (transparentnost) pogodbenega pogoja avtonomni pravni pojem prava EU, je sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo razlago Sodišča EU, da ne zadošča le formalna oziroma slovnična jasnost besedila, ampak mora banka podati ustrezna pojasnila in informacije, da bo lahko razumno pozoren in preudaren potrošnik, ne le seznanjen z možnostjo zvišanja ali znižanja vrednosti tuje valute, v kateri je bil sklenjen kredit, temveč tudi zmožen oceniti potencialno znatne ekonomske posledice takega pogoja za njegove finančne obveznosti.
Izjava o prevzemu valutnega tveganja v obravnavani je bila presplošna in nezadostna, da bi lahko potrošnik ocenil tudi potencialno znatne ekonomske posledice. Ker toženka ni pojasnila konkretnega delovanja mehanizma valutne klavzule, ampak je ob sklepanju pogodbe le še podala splošna pojasnila, da lahko pride do manjših nihanj, tožniki niso bili poučeni, da sprejemajo neomejeno vezanost kredita na tujo valuto in s tem tveganje, da so neomejeno prepuščeni zakonitostim trga, kar ima lahko zanje tudi potencialno izjemno intenzivne negativne posledice zvišanja obveznosti plačila kredita v domači valuti.
izvršba na podlagi verodostojne listine - avtomatizirano vodenje postopka - ugovor dolžnika - zahteva za obrazloženost ugovora - sklepčnost
Upniku je v postopku izvršbe na podlagi verodostojne listine naloženo minimalno procesno breme, bistveno manjše, kot to velja v rednem pravdnem postopku, ko mora v tožbi določno navesti dejstva, na katera opira zahtevek, in dokaze, s katerimi se ta dejstva ugotavljajo. Sodišče sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine izda zgolj na podlagi predloga upnika, ne da bi preverilo resničnost podatkov, ki jih je navedel upnik, ne da bi presojalo sklepčnost upnikovega zahtevka (za to v navedbah, ki jih upnik (lahko) navede v predlogu, niti nima podlage) in ne da bi mu bila sploh predložena verodostojna listina, na katero se upnik sklicuje. Zgolj na tej podlagi torej sodišče dolžniku naloži plačilo terjatve, ki jo upnik zahteva. Dolžnik lahko presojo utemeljenosti upnikovega zahtevka v kontradiktornem postopku doseže šele naknadno, z vložitvijo pravočasnega obrazloženega ugovora.
plačilo sodne takse kot procesna predpostavka - plačilo sodne takse kot predpostavka za obravnavanje pritožbe - sankcija za neplačilo sodne takse - domneva o umiku pravnega sredstva - domneva umika pritožbe - pritožba se šteje za umaknjeno - sklep o ustavitvi postopka zaradi domneve umika pravnega sredstva - pravica do pritožbe zoper sklep - nastanek taksne obveznosti - izjema od splošnega pravila glede nastanka taksne obveznosti - taksne oprostitve na podlagi zakona
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom postopalo v nasprotju z določbo šestega odstavka 10. člena ZST-1. Z izpodbijanim sklepom je ugotovilo, da je pritožba pritožnice z dne 23. 3. 2023 umaknjena, ker pritožnica ni plačala sodne takse za pritožbo, pri tem pa ni upoštevalo, da je pritožnica s to pritožbo izpodbijala sklep, s katerim je sodišče prve stopnje ustavilo postopek zaradi domnevnega umika pravnega sredstva (pritožbe) iz razloga, ker pritožnica takse ni plačala - za pritožbo zoper tak sklep pa se taksa ne plača.
URS člen 23, 33. ZSDH-1 člen 1, 1/3, 33, 33/1. ZFPPIPP člen 14, 14/1-1, 14/2-2, 239, 239/2. ZPP člen 9. ZIZ člen 279.
predlog za začetek stečajnega postopka - aktivna legitimacija za vložitev predloga za začetek stečajnega postopka - neupravičeno pravdanje - zloraba stečajnega postopka - očitno neutemeljen predlog - poštena uporaba procesnih pravic - odškodninska odgovornost upnika
Odškodninska obveznost iniciatorja sodnega postopka je lahko podana predvsem takrat, kadar škoda izvira iz očitno neutemeljenega ali objestnega pravdanja ali kadar stranka zlorabi postopek za drugačen namen, ker ravna z izključnim ali očitnim namenom, da drugi stranki škoduje. Prvi primer je lahko podan takrat, kadar stranka začne postopek očitno brez utemeljitve. V drugem primeru gre za napačno uporabljanje postopka, ki je sicer sam po sebi upravičen, za namen, ki ni tisti, zaradi katerega je bil postopek ustanovljen.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00070969
SPZ člen 177, 177/8. ZFPPIPP člen 105, 354, 355, 355/2-1. ZPP člen 443, 443/1, 458, 458/1. Uredba o registru neposestnih zastavnih pravic in zarubljenih premičnin (2004) člen 2, 3, 4, 4/1-4, 20, 21, 21/4, 50, 51, 51/3, 51/4, 51/5.
spor majhne vrednosti - omejenost pritožbenih razlogov v sporih majhne vrednosti - stečajni postopki - stroški stečajnega postopka - plačilo stroškov stečajnega postopka - plačilo v breme stečajne mase - vrste stroškov stečajnega postopka - tekoči stroški stečajnega postopka - občasni stroški stečajnega postopka - stroški stečajnega upravitelja - neposestna zastavna pravica na premičninah - register neposestnih zastavnih pravic in zarubljenih premičnin - premičnine, ki se vpisujejo v register - vpis v register - oseba, upravičena za vložitev zahteve - stečajni upravitelj - plačilo nadomestila - zavezanec za plačilo nadomestila - pasivna legitimacija - nevezanost sodišča na podzakonski akt - exceptio illegalis
Višino in plačilo (v tej zadevi spornega) nadomestila za opravo vpisa ureja 51. člen Uredbe. Za upravičence, ki lahko zahtevajo vpis v register, pa niso notarji, je višina nadomestila določena v tretjem odstavku 51. člena Uredbe, četrti odstavek istega člena pa določa, da nadomestilo plačajo upravičenci, ki so zahtevali opravo vpisa, in sicer enkrat mesečno po poteku meseca, v katerem so zahtevali vpis.
Glede na navedene določbe se pritožbeno sodišča strinja s stališčem sodišča prve stopnje, da je pasivna legitimacija toženca (stečajnega upravitelja) podana. Določbi četrtega odstavka 21. člena in četrtega odstavka 51. člena Uredbe sta jasni. Stečajni upravitelj je upravičenec za vložitev zahteve za izbris zastavne pravice, zato je tudi zavezanec za plačilo nadomestila.
Tudi po presoji pritožbenega sodišča v Uredbi določena ureditev plačila za storitev izbrisa zastavne pravice tožencu ne nalaga končnega plačila nadomestil iz svojih sredstev, ampak gre kvečjemu za začasno naložitev plačil, dokler ti stroški ne bodo poplačani iz stečajne mase. Vsi stroški, ki nastanejo stečajnemu upravitelju, so stroški stečajnega postopka (prim. 354. člen in nadaljnje ZFPPIPP). Sodišče prve stopnje je utemeljeno poudarilo, da sporni stroški izbrisa zastavnih pravic predstavljajo povsem običajne in pričakovane stroške stečajnega postopka, ki se z dogovorom lahko celo prenesejo na kupca z zastavno pravico obremenjene premičnine v stečaju.
ničnost pogodbe o dosmrtnem preživljanju - poslovna sposobnost stranke - demenca - pomanjkljivosti, zaradi katerih se sodba ne more preizkusiti - dokazna ocena - izvid in mnenje izvedenca - verodostojnost priče - odvetnik kot priča - pravica do izjave - načelo kontradiktornosti - obrazložitev zavrnitve dokaznega predloga - zavrnitev dokaznega predloga za postavitev novega izvedenca - izločitev sodnega izvedenca
Kot je pritožbeno sodišče že pojasnilo v citiranem sklepu, lahko v skladu z 247. členom ZPP zahteva izločitev sodnega izvedenca le stranka, ne pa tudi izvedenec sam. Ta odločitev je tako že pravnomočna. Kar zadeva pritožbena zatrjevanja, da bi se izvedenec v obravnavani zadevi moral sam izločiti zaradi svoje nepristranskosti, ker je, preden je izdelal izvedensko mnenje v predmetni zadevi pred postopkom dal drugačno mnenje in naj bi bil podan odklonitveni razlog iz 6. točke 70. člena ZPP, pa pritožbeno sodišče pojasnjuje, da je vprašanje o tem, ali bo sodni izvedenec predlagal, da ga sodišče oprosti opravljanja dela v posamezni zadevi (tretji odstavek 246. člena ZPP) zaradi določenih okoliščin, odvisno zgolj od predloga sodnega izvedenca in nanj pravdna stranka ne more imeti vpliva. Četrti odstavek 246. člena ZPP namreč določa, da mora obstoj okoliščin iz tretjega odstavka tega člena izvedenec sporočiti sodišču. Tako so pritožbena zatrjevanja v zgoraj nakazani smeri neutemeljena, bistvena kršitev določb postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP v zvezi z 274. členom ZPP pa ni podana.
Pravilno izpolnjena vročilnica dokazuje vročitev in datum vročitve. Ustvarja izpodbojno domnevo, da je naslovnik prejel sodno pisanje takrat, kot je navedeno v vročilnici. Kljub temu je dovoljeno dokazovati, da so v njej ugotovljena dejstva neresnična.
Če je v vročilnici netočno zapisan dan vročitve, se po šestem odstavku 149. člena ZPP šteje, da je bila vročitev opravljena tistega dne, ko je bilo pisanje izročeno. Za vzpostavitev te domneve je treba najprej dokazati, da datum prejema, zapisan na povratnici, ni točen. Tožnik ne poda niti trditev v tej smeri in ne pojasni nikakršnih okoliščin, ki bi kazale na morebiten napačen zapis datuma na vročilnici.
Predhodno vprašanje je vprašanje o obstoju ali neobstoju kakšne pravice ali pravnega razmerja, od katerega je odvisna meritorna odločba o glavni stvari, pri čemer je stvar ocene sodišča, kaj je najbolj smotrno za učinkovito rešitev spora (upoštevajoč zlasti, ali je postopek na matičnem področju že v teku). V tej zadevi o predhodnih vprašanjih že tečeta spora. Zato ni mogoče pritrditi pritožbi, da bi sodišče prve stopnje moralo samo reševati zadevo vse do tedaj, ko bi spoznalo, da brez razrešitve spornih predhodnih vprašanj odločitev o zahtevku ni možna oziroma da bi moralo presojati ugovore tožene stranke, saj bi bilo to v nasprotju z načelom ekonomičnosti postopka.
ZTLR člen 54, 54/1. URS člen 22. ZPP člen 358, 358-6.
priposestvovanje stvarne služnosti - služnost poti - izrek je nerazumljiv - dokazna ocena
Obravnavano zadevo priposestvovanja stvarne služnosti poti je sodišče prve stopnje glede na časovno veljavnost pravilno podredilo pravilu iz prvega odstavka 54. člena Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih (v nadaljevanju ZTLR), po katerem za priposestvovanje in s tem originarni nastanek služnosti poti zadošča 20 letno dejansko izvrševanje služnosti, ki mu lastnik služečega zemljišča ne nasprotuje. Utemeljeno toženca grajata nejasnost izreka glede širine poti. Opredelitev poti v širini 3,5 metra ni skladna z nadaljnjim izrekom, da je pot razvidna iz izrisa izvedenca, ki je sestavni del sodbe.
Drugače rečeno, postopanje sodišča prve stopnje, ki je ob sklepanju, da je tožnica trditve iz svojega materialnega dokaznega bremena dokazala s stopnjo verjetnosti, prevalilo procesno dokazno breme na toženko, temelji na zmotnem razumevanju procesnega dokaznega bremena. Procesno trditveno in dokazno breme iz 212. člena ZPP ne pomeni nič drugega kot to, da lahko stranka s svojimi trditvami in dokazi v postopku ovrže trditve nasprotne stranke, ki zanje nosi materialno dokazno breme, saj bo sicer v pravdi izgubila. Gre za zatrjevanje t.i. nasprotnih, izključujočih ali izpodbijajočih dejstev.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSM00073504
ZPP člen 13, 274, 274/1, 308, 359. OZ člen 86, 86/1. ZN člen 4. ZIZ člen 17, 17/2, 20a.
sporazum o razdelitvi skupnega premoženja - zavrženje tožbe - uporaba materialnega prava - neveljavnost pravnega posla - odločanje o predhodnem vprašanju - ničnost pravnega posla - oderuškost - napake volje - pravna narava notarskega zapisa - prepoved reformacije in peius
Notarski zapis ni ne odločba ne poravnava pred sodiščem ali drugim pristojnim organom in nima učinka pravnomočnosti, temveč ima (lahko) le učinek neposredne izvršljivosti. Učinek pravnomočnosti imajo zgolj sodne odločbe in sodne poravnave in le glede njih zakon predpisuje, da se tožba zavrže, če sodišče ugotovi, da teče pravda o predmetu, o katerem je že bilo (s sodno odločbo) pravnomočno razsojena ali o katerem je že sklenjena sodna poravnava (prvi odstavek 274. člena ZPP in 308. člen ZPP). Ker neposredno izvršljiv notarski zapis nima učinka pravnomočnosti, ne predstavlja ovire za sojenje, zato sodišče prve stopnje tožbe ne bi smelo zavreči, temveč bi moralo tožbeni zahtevek na ugotovitev obsega skupnega premoženja in deležev na njem zavrniti kot neutemeljen iz razloga, ker skupno premoženje ne obstaja več (saj je bilo s sporazumom v obliki notarskega zapisa že veljavno razdeljeno med bivša izvenzakonska partnerja).
Vendar se je v predmetni zadevi pritožil zgolj tožnik, zavrnitev tožbenega zahtevka pa je za tožnika manj ugodna odločitev kot zavrženje tožbe (ker je v primeru zavrženja tožbe možno isto tožbo vložiti še enkrat, v primeru zavrnitve tožbenega zahtevka pa zaradi učinka materialne pravnomočnosti sodbe to več ni mogoče).
Ni sporno, da je bil gozdarski stroj prodan po določilu videno - kupljeno. Če kupec pristane na takšno določilo, je jamčevanje za stvarne napake zoženo na dejanski stan, ko je napaka skrita, prodajalec pa je zanjo vedel, a jo je kupcu zamolčal.
Pravilna je ugotovitev sodišča prve stopnje, da tožena stranka ni podala konkretnih navedb o tem, kdaj so zatrjevane skrite napake nastale oziroma je za njih izvedela. Zgolj trditve, da je za skrite napake izvedela, ko jih je reklamiral novi kupec, in takoj ustno grajala, časovno ni mogoče umestiti in na njeni podlagi ni mogoče ugotoviti, niti kdaj so bile napake odkrite niti kdaj so bile grajane.
povrnitev nepremoženjske škode - poškodba učenca med poukom telovadbe - odškodnina za nepremoženjsko škodo - višina denarne odškodnine - odmera denarne odškodnine - primerjava z odškodninami v drugih primerih - pravična denarna odškodnina - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - strah - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - otrok kot oškodovanec - načelo individualizacije in objektivne pogojenosti višine odškodnine
Če odmerjeno odškodnino umestimo v podobne primere iz sodne prakse, je tako določena odškodnina nekoliko višja, a je pri tem treba upoštevati tožničino mladost. Ob škodnem dogodku je bila stara komaj 11 let, kar pomeni, da ji je poškodba zaznamovala večji del otroštva in bo njene posledice trpela tudi v bodoče.
postopek osebnega stečaja - predlog za začetek postopka osebnega stečaja - vročanje sodnih pisanj v stečajnem postopku - spletne strani za objave v postopkih zaradi insolventnosti - neizpodbojna domneva - načelo sorazmernosti - vročanje fizični osebi - sodelovanje stranke v postopku - možnost sodelovanja stranke v postopku - slabo premoženjsko stanje dolžnika - brezplačna pravna pomoč za osebni stečaj - pravica do vpogleda v spis na sodišču - možnost pravnega sredstva - vzročna zveza - zavrnitev predloga za odpust obveznosti - sklep o končanju postopka osebnega stečaja - odgovornost države za delo stečajnega upravitelja - odškodnina za premoženjsko škodo - stroški stečajnega postopka - nezadostnost trditev glede višine terjatve - cenitveno poročilo - dolžnost obveščanja - dokaz z zaslišanjem prič
V postopkih zaradi insolventnosti, torej tudi v postopku osebnega stečaja, vročanje z objavo na spletnih straneh določa zakonska norma, zato je neutemeljena pritožbena navedba, da ni pravilno stališče sodišča prve stopnje, da gre za neizpodbojno domnevo. Takšno domnevo določa zakon, ki ga je sodišče dolžno upoštevati.
Tožnik je bil seznanjen s pričetkom postopka osebnega stečaja nad njim, kar v tem postopku ni bilo prerekano, ter je bila njegova, ne samo pravica, ampak prvenstveno dolžnost, v tem stečajnem postopku aktivno sodelovati.
Ker se tožnik v stečajnem postopku ni poslužil pravnih sredstev in ni vložil pritožb zoper sklepe o odobritvi stroškov postopka ter zoper sklepe o cenitvi in prodaji polovice stanovanja in garaže, ni dokazal vzročne zveze med ravnanji prvega toženca in druge toženke ter zatrjevano škodo.