podjetnik - Poslovni register Slovenije - izbris podjetnika iz Poslovnega registra Slovenije - izbris po uradni dolžnosti - izbrisni razlog - sklep o obstoju izbrisnega razloga
Tožnik je letni poročili za leti 2007 in 2008 AJPES posredoval prepozno, po zakonskem roku, kljub temu, da ga je prvostopni organ k temu pozval, zato mu je bil utemeljeno izdan sklep o obstoju izbrisnega razloga.
gradbeno dovoljenje - projektna dokumentacija - sestavni deli projektne dokumentacije - stranski udeleženec - pravni interes v postopku izdaje gradbenega dovoljenja
Ker je v izreku gradbenega dovoljenja navedeno, katere načrte obsega predloženi projekt in je to ponovljeno tudi v obrazložitvi, ki ji sledi ugotovitev, da ima s tem projektna dokumentacija sestavne dele iz 19. člena ZGO ne drži, da iz obrazložitve ni mogoče razbrati, ali je upravni organ preveril, ali ima PGD sestavne dele iz 19. člena ZGO.
Tožnik lahko prepreči izdajo gradbenega dovoljenja oz. odločbe, ki ga je pustila v veljavi, samo, če bi gradnja posegla v njegove pravno priznane interese, ki mu gredo kot lastniku sosednje nepremičnine. Z ugovorom, da je obrazložitev izdanega gradbenega dovoljenja nepopolna, zato ne more doseči izdajo zanj ugodne sodbe.
ZIN člen 29, 29/4. ZGO-1 člen 146, 146/1. ZUP člen 147, 147/1, 147/2, 148, 148/1. Pravilnik o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov, o pogojih za gradnjo enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja in o vrstah del, ki so v zvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči (2003) člen 20, 20/1, 20/1-2.
ukrep gradbenega inšpektorja - odmik od parcelne meje - soglasje mejaša - upravni postopek - predhodno vprašanje - načelo zaslišanja strank
Prvostopenjski upravni organ je imel za obravnavo poteka meje kot predhodnega vprašanja ustrezno pravno podlago v 1. odstavku 147. člena ZUP.
Ker Odlok o PUP nima določb o odmiku ograje od parcelne meje, bi bilo treba uporabiti določbo 2. točke 1. odstavka 20. člena Pravilnika, po kateri je treba v primeru odmika, manjšega od 0,5m, pred začetkom gradnje pridobiti pisno soglasje lastnika sosednjega zemljišča.
Ker je v obravnavni zadevi prvostopenjski upravni organ zaslišal tožečo stranko in izvajal dokaze, tožeči stranki pa je do določene faze postopka tudi omogočil, da se izjasni o ugotovljenih dejstvih in dokazih, nima nobene zakonske podlage, da bi se na pravila skrajšanega postopka skliceval zgolj glede posameznih procesnih dejanj.
odlog izvršbe - upravni spor - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu
Sklep o zavrnitvi predloga za odložitev izvršbe ne vsebuje vsebinske odločitve o materialno pravno določeni pravici, obveznosti ali pravni koristi tožeče stranke, saj je bilo o tem odločeno že z inšpekcijsko odločbo, ki predstavlja izvršilni naslov in na podlagi katere je bil izdan sklep o dovolitvi izvršbe, katere odložitev želita doseči tožeči stranki.
industrijska lastnina - registracija znamke - podobnost znaka prijavljene znamke in prejšnje znamke druge osebe - verjetnost zmede v javnosti - izmišljena beseda - splošno znana beseda
Po točki b) 1. odstavka 44. člena ZIL-1 se kot znamka ne sme registrirati znak, ki je enak ali podoben prejšnji znamki druge osebe in če so blago ali storitve, na katere se nanašata znak in znamka, enaki ali podobni, zaradi česar obstaja verjetnost zmede v javnosti, pri čemer verjetnost zmede vključuje verjetnost povezovanja s prejšnjo znamko.
Z vidika dojemanja primerjanih prijavljene s predhodnima znamkama tožeče stranke kot celote s strani povprečnega slovenskega potrošnika med njimi ni zamenljive podobnosti, kar dopušča oceno o tem, da povprečni slovenski potrošnik ne bo v zmedi glede izvora blaga in storitev. Ob taki oceni pa po ustaljeni upravno sodni praksi organu ni bilo treba opraviti še primerjave blaga in storitev, na katere se nanašajo primerjane znamke.
Uredba o ukrepih 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007-2013 člen 13, 13/1, 13/1-2. Uredba Komisije (ES) št. 1974/2006 z dne 15. decembra 2006 o podrobnih pravilih glede uporabe Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja člen 13, 13/4.
javni razpis - dodelitev nepovratnih sredstev - pomoč mladim prevzemnikom kmetij - čas prvega lastniškega prevzema kmetije - razpisni pogoj - razlaga evropskega predpisa
Pogoja, da mora biti prvi lastniški prevzem kmetije opravljen največ 18 mesecev pred izdajo odločbe o dodelitvi sredstev, ni mogoče razlagati tako, da nacionalnemu upravnemu organu daje podlago za zavrnitev dodelitve podpore izključno zato, ker sam odločbe o (pravočasno podani) vlogi stranke za dodelitev sredstev ni izdal v predpisanem roku.
Pravna podlaga za naložitev plačila trošarine je v 17. členu ZTro. Navedene določbe zavezujejo prav vsakogar, ki ima kakršnokoli povezavo s trošarinskimi izdelki. Plačnik trošarine je tudi oseba, ki kupi trošarinske izdelke v smislu 16. člena ZTro. Solidarna odgovornost iz 4. odstavka 17. člena ZTro, po katerem je v primeru, če je v skladu s tem členom več oseb odgovornih za plačilo trošarine, odgovarjajo za plačilo trošarine solidarno.
industrijska lastnina - registracija znamke - podobnost znamk - podobnost blaga - verjetnost zmede v javnosti
Pogoj za zavrnitev ugovora po točki b) 1. odstavka 44. člena ZIL-1 je kumulativno podana taka podobnost znaka prijavljene in predhodne znamke ter blaga oziroma storitev, na katere se znak in znamka nanašata, zaradi katere obstaja verjetnost zmede v javnosti, pri čemer verjetnost zmede vključuje verjetnost povezovanja s prejšnjo znamko. Vendar pa pogojev enakosti oziroma podobnosti znaka prijavljene in predhodne znamke ter enakosti oziroma podobnosti blaga oziroma storitev, na katere se znak in znamka nanašata, ni mogoče šteti kot absolutno neodvisnih.
davek na dodano vrednost (DDV) - odbitek vstopnega DDV - navidezen pravni posel
Izdajatelji računov za tožnika niso opravili zaračunanih storitev, od katerih je tožnik odbil vstopni DDV. V konkretnem primeru je šlo za navidezne pravne posle, tožnik pa ni uspel dokazati nasprotnega, zato iz naslova prejetih računov nima pravice do odbitka vstopnega DDV.
sofinanciranje iz javnih sredstev - javni razpis - popolnost vloge
Pri predmetnem razpisu je bilo večkrat navedeno, kaj mora vsebovati vloga predlagatelja, med drugim tudi, da mora vsebovati vse taksativno naštete priloge, ter posledice, ki bodo sledile, če predlagatelj ne bo oddal popolne vloge. Ker predlagatelj vlogam ni predložil vseh zahtevanih prilog, je upravni organ pravilno zavrgel zahtevek tožnika za sofinanciranje programskih vsebin medijev.
ZDen člen 67, 67/3, 74, 78, 78/2. ZZZDR člen 211. ZUreP člen 97, 97/2.
razlastitev - vložitev ponudbe za nakup nepremičnine - postavitev skrbnika za poseben primer - trenutek prehoda zapuščine na dediča - denacionalizacija
Denacionalizirano premoženje je s trenutkom pravnomočnosti odločbe o denacionalizaciji prešlo na dediče denacionalizacijskega upravičenca, zato je nepravilno naziranje prvostopnega organa, da bi se moral predlog za razlastitev glasiti na pokojnega denacionalizacijskega upravičenca. Z navedenim premoženjem pa za vse dediče (do pravnomočnosti sklepa o dedovanju) upravlja skrbnica za poseben primer, ki jo je za vsak del denacionaliziranega premoženja s samo odločbo o denacionalizaciji določil upravni organ po določbah 211. člena ZZZDR v zvezi s 67. členom ZDen. Naloga skrbnika za poseben primer je, da za premoženje skrbi, vročitev ponudbe za odkup in posledično vložitev zahteve za razlastitev pa vsekakor sodi v okvir varstva pravic in koristi posameznika – lastnika nepremičnine. Ker je bila v obravnavanem primeru za upravljanje s predmetnimi zemljišči že v postopku denacionalizacije določena skrbnica za poseben primer in ker so nepremičnine v solasti znanih in živih oseb, ni pravilna odločitev prvostopnega upravnega organa, da je potrebno predlog za razlastitev predmetnih nepremičnin zavrniti zaradi razloga, ker naj bi se nanašal na neznane oziroma napačne osebe.
neprofitno stanovanje - podnajemnik - stanovanjske in socialne razmere prosilcev - kriteriji za ocenjevanje stanovanjskih in socialnih razmer prosilcev - obrazložitev odločbe
Pri ugotavljanju izpolnjevanja pogojev, ki vplivajo na prednost pri dodelitvi neprofitnega stanovanja, je treba pri kriterijih utesnjenosti upoštevati vse osebe, ki souporabljajo del stanovanja, in ne le družinske člane tožeče stranke.
Tožena stranka bi morala, v kolikor je dvomila o vsebini tožnikovih navedb, po določbi 67. člena ZUP tožečo stranko pozvati, da vlogo dopolni ali pojasni, pri čemer bi tudi morala upoštevati zatrjevani tožbeni ugovor, to je temeljno načelo pomoči neuki osebi.
ZZZDR člen 211. ZDen člen 2, 19, 19/1, 19/1-4, 19-4, 32, 32/2, 64, 64/2, 66, 67, 67/3. ZGO-1 člen 2, 2-1, 125, 215, 216, 219. ZSZ člen 2.
denacionalizacija - denacionalizacija zemljišč - vračanje zemljišč v last in posest - ovire za vračanje zemljišč v naravi - določitev funkcionalnega zemljišča - določitev gradbenih parcel obstoječim objektom - ponovni postopek o določitvi funkcionalnega zemljišča - objekt v javni rabi - skrbnik za poseben primer
ZGO-1 je že ob uveljavitvi l. 2002 določil, da se preneha z določanjem funkcionalnih zemljišč z odločbo na podlagi 46. člena ZUN (215. člen) ter določil postopek za določitev gradbenih parcel obstoječim objektom z odločbo (216. člen), vendar pa je z novelo ZGO-1B, ki se uporablja od 15. 4. 2008, nato določil (127. člen), da se preneha z izdajo odločb o gradbenih parcelah po določbah 216. člena ZGO-1 ter določil, da se kot gradbena parcela z dnem začetka uporabe tega zakona šteje zemljišče, sestavljeno iz ene ali več zemljiških parcel ali njihovih delov, na katerih stoji oziroma je predviden objekt in na katerem so urejene površine, ki služijo takemu objektu oziroma je predvidena ureditev površin, ki bodo služile takšnemu objektu.
S temi dejanji pravni položaj tožeče stranke ni bil poslabšan, saj so se objekti nahajali na zemljiščih že pred uveljavitvijo ZDen ter so ovire za vračilo le-teh po določbah ZDen obstajale že tedaj (npr. zgolj postavitev žične ograde ni vplivala na status zemljišča). Zaradi načela povezanosti zemljišča in objekta, ki ga je po uveljavitvi ZDen vzpostavil Stvarnopravni zakonik, pa se je v upravno sodni praksi tudi uveljavilo stališče, da v denacionalizacijskem postopku ni pravno pomembno, ali je objekt zgrajen s predpisanimi dovoljenji ali ne in kdaj je bil zgrajen, pred ali po ZDen. Če je na podržavljenem zemljišču zgrajen trajen objekt, ki ni v lasti upravičenca, je to po določbi 2. odstavka 32. člena ZDen ovira za vrnitev zemljišča v naravi.
Upravni organ zahtevo za denacionalizacijo, v kateri sta kumulirana dva zahtevka (eventualna kumulacija), rešuje tako, da glede na zakonsko načelo o primarnosti vračanja v naravi najprej preizkusi okoliščine za tako obliko denacionalizacje, in če ugotovi, da so podane ovire za vrnitev v naravi, odloči o denacionalizaciji v obliki odškodnine.
ZJF člen 53, 53/2. ZDR člen 73. ZZZPB člen 49, 49-6.
javni razpis - prijava na javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - napačna uporaba materialnega prava
V konkretnem primeru gre za postopek javnega razpisa, ki je poseben postopek, v katerem morajo biti enako obravnavani vsi prijavitelji, vsem prijaviteljem pa je zagotovljena pravica pod enakimi pogoji sodelovati v postopkih javnega razpisa in se potegovati za razpoložljiva sredstva. Na strani prijavitelja je, da utemelji izpolnjevanje zahtevanih pogojev, ki so določeni v javnem razpisu in razpisni dokumentaciji, in jim sledi, saj mora že na podlagi razpisne dokumentacije in javnega razpisa vedeti, katera dokazila bo moral vlogi priložiti in kako bo moral svojo vlogo in dokazila v smislu zahtevanih razpisnih pogojev pojasniti oziroma kakšna vloga se bo štela za popolno, ravno iz tega razloga pa zato pred odločitvijo o vlogi tudi ni predvidena (še) pridobitev izjave posameznih prijaviteljev.
ugovor uporabnika zoper odločitev ali ravnanje operaterja - pravočasnost ugovora
Ker v obravnavanem primeru Agencija pred meritorno obravnavo predloga X. d.o.o., za rešitev spora, vloženega po 92. členu ZEKom-a, ni preverila, ali je le-ta vložen pravočasno, na kar utemeljeno opozarja tožeča stranka, je s tem kršila določbe postopka, kar bi v primeru prepozno vloženega predloga lahko vplivalo na odločitev, zaradi česar je podana bistvena kršitev določb postopka.
državni pravobranilec - določitev plače državnega pravobranilca - uporaba predhodnih določb zakona - upravni spor - ugotovitev nezakonitosti izpodbijanega upravnega akta
Državni pravobranilci bi morali biti uvrščeni v tiste plačne razrede iz priloge 1 ZSPJS, ki so po vrednosti najbližji nominalnim zneskom osnovne plače.
Sodišče izpodbijane odločbe ni odpravilo in ni vrnilo zadeve v ponovno odločanje, temveč je zgolj ugotovilo, da je izpodbijana odločba nezakonita (2. odstavek 64. člena ZUS-1).
informacija javnega značaja - dostop do informacij javnega značaja - uporaba materialnega prava - neupoštevanje stališč sodišča
S tem, da tudi v ponovljenem postopku ni sledila pravnemu mnenju sodišča glede uporabe materialnega prava in njegovim stališčem, ki se tičejo postopka, kot izhajajo iz sodbe opr. št. U 2398/2006-17 z dne 9. 1. 2008, tožena stranka ni ravnala v skladu s 4. odstavkom 64. člena ZUS-1. Sodišče je moralo tožbi že zaradi navedenega razloga na podlagi 3. točke 1. odstavka 64. člena ZUS-1 ugoditi in izpodbijano odločbo odpraviti ter se zato niti ni spuščalo v podrobnejšo presojo tožbenih ugovorov.
ZUS-1 člen 29, 29/3. ZFPPIPP člen 122, 242, 242/3, 244, 244/1, 245, 245/1, 245/2. ZUP člen 153, 153/1, 153/1-4, 153/2-3.
položaj stranke v upravnem sporu - prenehanje pravne osebe zaradi stečaja - sposobnost biti stranka - prekinitev postopka - industrijska lastnina - vpis spremembe v register znamk - vpis prenosa pravice na novega imetnika
Po 4. točki 1. odstavka 153. člena ZUP se postopek prekine, če so za stranko upravnega postopka nastopile pravne posledice stečajnega postopka, ter prekinitev traja, dokler ne vstopi v postopek kot zastopnik stranke stečajni upravitelj (3. točka 2. odstavka tega člena). Iz upravnih spisov in izpodbijane odločbe pa izhaja, da organ tako ni postopal, pač pa je, namesto da bi (ex lege) postopek prekinil, izdal izpodbijano odločbo, ne da bi pred tem tožniku dal možnost, da se po zakonitem zastopniku izjavi v zadevi (ali da zahtevo za vpis spremembe v register umakne – v tožbi namreč navaja, saj pred izdajo odločbe ni imel možnosti izjaviti se v zadevi, da zahtevi za vpis spremembe nasprotuje).
davek od dobička pravnih oseb - prihodki - vrednost zalog - zmanjšanje vrednosti zalog - reklamacija kupca
V obravnavanem primeru je sporno vprašanje vrednosti zalog po stanju na dan 31. 12. 1997 oziroma vprašanje utemeljenosti zmanjšanja vrednosti zalog, ki ga tožeča stranka utemeljuje z reklamacijo kupca. Sama vsebina reklamacijskega zapisnika (kot je povzeta v izpodbijani odločbi) tudi po presoji sodišča ne predstavlja zadostne podlage za sklep, da gre za zalogo, ki je brez vsakršne vrednosti, kot trdi tožeča stranka. Že iz zapisnika namreč izhaja, da zavrnitev prevzema s strani kupca ni dokončna. Navedeno, neizkazano trditev tožeče stranke pa negirajo tudi poslovni dogodki, nastali v letu 1998.