patent - vpis evropskega patenta v register patentov - vrnitev v prejšnje stanje - zavrnitev zahteve
Sodišče se strinja s toženo stranko, da tožeča stranka ni ravnala s potrebno skrbnostjo dobrega strokovnjaka in je odgovornost za zamudo pri predložitvi pooblastila izključno na njeni strani. Neutemeljeno se sklicuje na napako družbe za dostavo pošiljk, saj kljub opozorilom zastopnika v Republiki Sloveniji zastopnik v tujini ni preveril, kaj se je zgodilo s pošiljko, odposlano 23. 3. 2007, kar je bil dolžan storiti, za dostavo pooblastila pa je imela na voljo še dovolj časa.
dohodnina - osebna olajšava - pravica do tuje nege in pomoči - odločba o priznanju pravice do tuje nege in pomoči
Odločitev, da se davčni zavezanki osebna olajšava po 1. odstavku 106. člena ZDoh-1 ne prizna, je ob nesporni ugotovitvi, da ji pravica do tuje nege in pomoči z odločbo ni bila priznana, skladna z določbami ZDoh-1. Odločba o priznanju pravice do tuje nege in pomoči je namreč po določbi zakonski pogoj za zmanjšanje letne davčne osnove.
izvršljivost odločbe - predhoden preizkus tožbe - zahteva za izdajo potrdila o izvršljivosti odločbe - pravnomočna odločba
Ker je v obravnavani zadevi sodišče ugotovilo, da je bilo o tožbi tožnice zoper isto odločbo meritorno in pravnomočno odločeno pred naslovnim sodiščem že 20.4.2010 s sodbo I U 1158/2009-21, in sicer je bila tožničina tožba zavrnjena, obstajajo razlogi za postopanje sodišča po 8. točki 1. odstavka 36. člena ZUS-1.
V trošarinskem inšpekcijskem postopku je bilo ugotovljeno, da sporna pošiljka ni bila označena, in da torej ni šlo za plinsko olje za gorivo za ogrevanje, ampak za plinsko olje za pogonski namen. Plinsko olje mora biti ob vnosu v Slovenijo označeno v skladu z določbami ZTro (1. odstavek 56. čl.) in Pravilnika (1. odstavek 50. čl.)
Ker v zadevi ni sporno, da je tožnik kupil trošarinske izdelke, ki so bili predmet nezakonitega vnosa in da je dejansko tudi prejel navedene pošiljke trošarinskih izdelkov, za katere pa trošarina ni bila plačana, je kot kupec trošarinskih izdelkov v smislu 16. člena ZTro plačnik trošarine za obravnavane pošiljke, in sicer kot solidarni plačnik (4. odstavek 17. člen ZTro).
DDV - vstopni DDV - odbitek vstopnega DDV - plovilo - nakup plovila - gospodarska raba - dejanska raba
Za uveljavljanje pravice do odbitka vstopnega DDV je potrebno izkazati, da gre pri zadevnem plovilu za blago (stvar), ki ga bo investitor uporabil za namene opravljanja dejavnosti, od katere se plačuje DDV. Glede na podatke upravnih spisov tožnik izvajanja (obdavčljive) dejavnost oziroma gospodarske rabe obravnavanega plovila ni uspel dokazati. Plovilo je bilo pri pristojnem organu v RS sicer res registrirano za „gospodarski namen uporabe čolna - za izposojanje“, vendar to ne zadostuje. Glede na določbe 40. člena ZDDV je namreč pogoj za priznavanje pravice do odbitka vstopnega DDV dejanska uporaba plovila za opravljanje dejavnosti najema, ki pa je tožnik, kljub dvema izdanima računoma v letu 2006, ni uspel izkazati.
državni pravobranilec - določitev plače - akt o prevedbi - upravni spor - ugotovitev nezakonitosti izpodbijanega upravnega akta
Ker 4. odstavek 49.c člena ZSPJS določa, da se nominalni znesek osnove plače prevede z uvrstitvijo v po vrednosti najbližji plačni razred iz priloge 1 zakona, bi morala biti tožnica uvrščena v tisti plačni razred iz priloge 1, ki je po vrednosti najbližji nominalnemu znesku osnovne plače.
V obravnavanem primeru je sodišče izdalo sodbo, s katero je le ugotovilo nezakonitost izpodbijane odločbe.
ZUreP člen 108/1, 144, 146, 146/2, 146/3, 179, 179/3. ZPNačrt člen 103. Uredba o vsebini programa opremljanja zemljišč za gradnjo (2004) člen 3, 3/4. Pravilnik o merilih za odmero komunalnega prispevka (2004) člen 2, 17.
Po uveljavitvi Pravilnika o merilih za odmero komunalnega prispevka se po določbi 2. odstavka 179. člena ZUreP-1 komunalni prispevek ne odmerja več po dotlej veljavnih predpisih. Določba 2. odstavka 17. člena ZUreP-1 ni zgolj določila prenehanja uporabe predhodnih (občinskih) podzakonskih aktov o merilih in načinu odmere komunalnega prispevka, temveč je tudi prenesla normodajno pristojnost za podrobnejše urejanje tega področja z občin na državo. Tega ZPNačrt ni spremenil, tako da tudi navedena določba 103. člena tega zakona, na podlagi katere se je prenehala uporabljati določba 2. odstavka 179. člena ZUreP-1, ni mogla enostavno „oživiti“ uporabe občinskih podzakonskih aktov, še posebej ne za nazaj. Način izračuna indeksacije in uporaba določenega indeksa pomeni uporabo materialnega prava, ugotovitev indeksa pa predstavlja ugotovitev dejanskega stanja, zato ta indeks ni predmet pravil o načinu in času objave, kot to velja za materialno pravo.
davčni postopek - stranski udeleženec - davčni postopek zoper d.o.o. - pravni interes
Med strankama je sporno, ali ima lahko tožnik položaj stranskega udeleženca v pritožbenem davčnem postopku zoper družbo. Na podlagi določbe 43. člena ZUP ima pravico udeleževati se postopka oseba, ki izkaže pravni interes. Tožnik v svojih vlogah kot pravni interes navaja, da bo odločitev davčnega organa imela pomemben vpliv na kazenski postopek, ki se vodi proti njemu kot izključenemu družbeniku ter na postopek v zvezi z oškodovanjem družbe. S tem pa tudi po presoji sodišča zatrjuje le posredne pravne koristi, o katerih se določa v drugih postopkih.
ZUS-1 člen 40, 64, 64/4. ZTNP člen 6. ZDen člen 19, 19/1, 19/1-3, 25, 25/6, 32, 32/2. ZON člen 4, 64, 85, 171. Zakon o splošnem upravnem postopku (prečiščeno besedilo) (1986) člen 215. ZNKD člen 10, 51.
vezanost upravnega organa na pravno mnenje sodišča - vračilo zemljišč - ovire za vračanje v naravi - relevanten predpis - kulturni spomenik - naravna znamenitost
V obravnavanem primeru sodišče tako v skladu z določbo 4. odstavka 64. člena ZUS-1 presoja, ali je v izpodbijanem upravnem aktu prvostopni organ sledil pravnemu mnenju sodišča glede uporabe materialnega prava in njegovim stališčem, ki se tičejo postopka, presoja pa ga tudi v mejah tožbenega predloga (določba 40. člena ZUS-1) in v okviru uradnega preizkusa.
Sodišče se sicer strinja s prvotožnikom o ustavno varovanem posebnem pomenu dobrin, kot so kulturni spomeniki in naravne znamenitosti, kakor tudi, da se denacionalizacijskim upravičencem glede na prej veljavno določbo 51. člena ZNKD položaj ne poslabša (slednja določba je namreč onemogočila vračanje kulturnih spomenikov in naravnih znamenitosti ob uveljavitvi ZDen), vendar pa se glede na veljavno upravnosodno prakso odločitev o morebitnem obstoju ovir za vračilo v naravi sprejme glede na predpise, veljavne v času odločanja upravnega organa na prvi stopnji, le-ti pa so za tovrstne nepremičnine omogočili vračanje v naravi pod pogoji v ZVKD in ZON-UPB2. Ker so bili pogoji za vračilo posameznih nepremičnin podani, je prvostopni organ ravnal pravilno, ko je izdal delno odločbo po določbi 215. člena ZUP/86.
telekomunikacije - izvajanje radijske dejavnosti - dodelitev radijske frekvence - javni razpis - popolna ponudba - izjava v obliki tedenskega sporeda
Zgolj tedenski spored informativnih programskih vsebin bi moral navajati sporne podatke, nikakršna analiza predvajanja radijskega programa tožeče stranke in iz nje izhajajoči podatki ali drugi dokumenti, ki niso del ponudbe, v nobenem primeru ne morejo služiti kot dokazilo izpolnjevanja relevantnega pogoja v postopku javnega razpisa za dodelitev radijskih frekvenc za opravljanje radiodifuzije.
Že iz gramatikalne razlage določbe 4. odstavka 44. člena ZEKom izhaja, da ne gre za dolžnost tožene stranke kot upravnega organa, da zahteva od vlagatelja pojasnila v zvezi s ponudbo, v primeru nejasnosti. Razen tega pa, v čem naj bi bila ponudba tožeče stranke oziroma tedenski spored informativnih programskih vsebin nejasen, pa tožeča stranka niti ni pojasnila, sploh pa ponudba ni bila iz tega razloga zavrnjena. Razen tega pa iz navedene določbe izhaja, da pojasnilo ne more pomeniti spremembe ali dopolnitve vsebine ponudbe.
davek na dodano vrednost (DDV) - odbitek vstopnega DDV - račun - verodostojna knjigovodska listina - davek od dohodka pravnih oseb
Tožnik je sporne račune evidentiral v svoje poslovne knjige kot prejete račune za opravljene prevozne storitve, čeprav je iz CMR, ki se nanj sklicujejo računi, razvidno, da prevoznih storitev ni opravila oseba, ki je izdala račune, temveč jih je opravila tretja oseba. Računi, v katerih so zaračunane prevozne storitve, ne izkazujejo resničnega stanja poslovnih dogodkov, zato gre za neverodostojne knjigovodske listine. Ker gre za račune, ki so neverodostojni in ne izkazujejo resničnega dogajanja, saj je dobava blaga oziroma storitev tožniku potekala drugače, kot izkazujejo sporni računi, mu ne gre pravica do odbitka vstopnega DDV.
javni uslužbenci - državni pravobranilec - prevedba osnovne plače javnega uslužbenca in uvrstitev v plačni razred - akt o prevedbi - upravni spor - ugotovitev nezakonitosti izpodbijanega upravnega akta razred
V okviru tožbenega predloga, da sodišče odpravi prvostopno in drugostopno odločbo, je sodišče izdalo sodbo, s katero je ugotovilo nezakonitost izpodbijane odločbe. Odločba je nezakonita, ker temelji na z zakonom neskladnem podzakonskem predpisu. Kršitev materialnega prava je po ZUS-1 sicer sankcionirana z odpravo izpodbijane odločbe (4. točka prvega odstavka 64. člena), ki pa v obravnavanem primeru ne bi bila ustrezna.
brezplačna pravna pomoč - upravni postopek - ista upravna zadeva - zavrženje vloge
Glede na to, da odločba tožene stranke Bpp 11/2010 z dne 6. 4. 2010 še ni pravnomočna in je po tožbenih navedbah tudi proti njej vložena tožba, je v skladu s 37. členom ZBPP v zvezi s 129. členom ZUP tožena stranka pravilno s sklepom zavrgla zahtevo tožnika za dodelitev BPP.
ZGO-1 člen 159, 159/2. ZUP člen 125, 129, 129/1, 129/1-2.
ukrep gradbenega inšpektorja - zaznamba prepovedi iz inšpekcijske odločbe v zemljiški knjigi - izbris zaznambe - pravni interes inšpekcijskega zavezanca
Tožniki imajo pravni interes za izbris zaznambe inšpekcijskih ukrepov v zemljiški knjigi, če pa so takšen predlog - vlogo podali na inšpekcijski upravni organ, pa bi ga ta moral vsebinsko obravnavati, to se pravi, da bi moral po pregledu in presoji vseh listinskih dokazil in morebiti tudi terenskem ogledu odločiti ali po uradni dolžnosti predlagal izbris zaznambe iz zemljiške knjige.
ZGO-1 člen 146, 146/1. ZUP člen 35, 35/2, 37, 165, 165/1.
ukrep gradbenega inšpektorja - skrajšani postopek - izločitev uradne osebe
V upravnem postopku pred izdajo odločbe je bila zaslišana stranka, prav tako je bil opravljen ogled objekta, za katerega se ugotavlja, da izvedena dela niso v skladu z gradbenim dovoljenjem, zato je upravni organ prve stopnje pravilno uporabil določbo 1. odstavka 165. člena Zakona o splošnem upravnem postopku. Gradbeni inšpektor, katerega izločitev je bila predlagana zaradi dvoma v njegovo nepristranost in ne zaradi enega od razlogov v 35. členu ZUP, je lahko opravljal posamezna dejanja v postopku, saj je prepoved odločanja v primeru predloga izločitve določena le v primeru, da gre za enega od izločitvenih razlogov, navedenih v 35. členu ZUP.
popravni sklep - popravljanje pomot v odločbi - zmotna uporaba materialnega prava
Pri izračunu obveznosti plačila obresti ni bilo upoštevano tudi povečanje za 2 odstotni točki, kar je predpisano v 7. odstavku 62. g. člena ZZVZZ, to med strankama niti ni sporno. Glede na navedeno sodišče ugotavlja, da tožena stranka pri izračunu obveznosti očitno ni pravilno uporabila materialnega prava. Ker 223. člen ZUP popravo takih napak ne omogoča, sodišče zaključuje, da tožena stranka za izdajo izpodbijanega sklepa o popravi pomote ni imela pravne podlage. Za odpravo napak storjenih zaradi očitnih kršitev materialnega prava v že izdani odločbi, je namreč v ZUP predpisan poseben postopek, po katerem bi lahko tudi tožena stranka ugotovljeno napako odpravila.
brezplačna pravna pomoč - vložitev tožbe - obseg opravil - odmera stroškov in nagrade odvetniku - zavrnitev napotnice
Iz izreka odločbe o dodelitvi brezplačne pravne pomoči nesporno izhaja, da se le-ta dodeli za vložitev ene tožbe zaradi ugotovitve obsega skupnega premoženja in deleža na njem ter plačila uporabnine. Zato tožnik ni mogel vlagati tožbe samo zaradi plačila uporabnine, ne da bi hkrati vložil tožbo za ugotovitev obsega skupnega premoženja in deleža na njem.
upravni postopek - vložitev pritožbe brez predložitve pooblastila - odobritev že opravljenega dejanja
Iz upravnih spisov izhaja, da je tožeča stranka, po pozivu upravnega organa, poslala pooblastilo z dne 18. 7. 2008, brez navedbe odobritve že opravljenega dejanja, to je dne 24. 6. 2008 vložene pritožbe zoper sklep, zato jo je upravni organ utemeljeno zavrgel.
Določbe ZGO-1 ne dajejo neposredne opore za opredelitev objekta kot samostojnega tako, da gre za dejansko vprašanje, na katerega je treba odgovoriti na podlagi bistvenih lastnosti objekta. Tožena stranka bi torej morala ugotoviti in ustrezno obrazložiti, ali gre pri obravnavani gradnji za gradnjo samostojnega objekta in s tem za nelegalno gradnjo, ali pa je del gradnje stanovanjskih objektov, ki se sicer gradijo na podlagi gradbenega dovoljenja in gre torej za neskladno gradnjo teh objektov.