uporabno dovoljenje - objekt, zgrajen pred 31. 12. 1967 - ugotavljanje dejanskega stanja
Upravna enota bi morala pred izdajo izpodbijane odločbe, potem ko je ugotovila, da na osnovi zbranih listinskih dokazov ne more ugotoviti, ali se stavbi na parc. št. 484/2 k.o. A. po 31. decembru 1967 ni bistveno spremenila namembnost in ali je zemljišče, na katerem je objekt zgrajen, z dnem uveljavitve ZGO-1 na predpisan način evidentirano v zemljiškem katastru, v skladu s 4. odstavkom 197. člena ZGO-1 zaslišati priče, opraviti ogled objekta in zemljišča ter po potrebi določiti izvedenca.
gradnja v nasprotju z gradbenim dovoljenjem - ukrep odstranitve objekta - odstranitev dela objekta
Ker ni sporno, da je tožnik v odrejenem roku zaprosil za izdajo gradbenega dovoljenja za rekonstrukcijo in dozidavo obstoječega spornega objekta ter da je bila ta tožnikova zahteva za spremembo gradbenega dovoljenja pravnomočno zavrnjena, so po presoji sodišča izpolnjeni vsi pogoji iz 2. odstavka 153. člena ZGO-1 za izrek inšpekcijskega ukrepa odstranitve tistega dela objekta, ki je bil zgrajen v nasprotju z odločbo o dovolitvi priglašenih del. Statičnost legalno zgrajenega dela objekta, na katero opozarja tožnik, na izrek tega inšpekcijskega ukrepa ne vpliva, pač pa je pomembno, da je inšpektor odredil odstranitev le tistega dela objekta, ki je bil zgrajen v nasprotju z odločbo o dovolitvi priglašenih del. Na zakonitost inšpekcijske odločbe tudi ne vplivajo tožbene navedbe v zvezi s tožnikovimi dobrimi izgledi za pridobitev gradbenega dovoljenja za sporni objekt, saj bo morebitna pridobitev le-tega lahko vplivala samo na dopustnost izvršbe izpodbijane odločbe.
ZGO-1 člen 3a. Uredba o vrstah objektov glede na zahtevnost (2008) člen 4, 4/1, 36, 36/1-4.
ukrep ustavitve gradnje in odstranitve objekta - postavitev šotora - nelegalna gradnja - enostaven objekt
Ugotovitev, da je postavitev šotora brez gradbenega dovoljenja nelegalna gradnja, bi po določbi 3a. člena ZGO-1 morala temeljiti na dejstvu, da ne gre za enostaven objekt ali na dejstvu, da je enostaven objekt postavljen v nasprotju s prostorskim aktom.
Izpodbijana odločba je bila sprejeta po izdaji gradbenega dovoljenja, v zvezi s katerim je bila zahtevana odmera komunalnega prispevka, zaradi česar je v 2. točki izreka prvostopenjske odločbe določeni rok za izpolnitev „pred izdajo gradbenega dovoljenja“ brezpredmeten. S tem je nastal položaj, kot da v odločbi rok za prostovoljno izpolnitev obveznosti ni določen.
Določbe 78. člena ZPNačrt ne dajejo podlage za to, da bi se stranki dogovorili za način obračuna komunalnega prispevka na podlagi izbranega predpisa, zato se toženka niti v primeru, če bi pri strankah pogodbe dejansko obstajal namen, da se ta predpis uporabi, na tako določbo pogodbe pri izračunu ne bi smela opreti zaradi izrecnega nasprotja z določbami ZPNačrt. Investitor na svojem zemljišču ne sme graditi objekta v pasu, ki zagotavlja spoštovanje odmika od meje, pa to kljub temu ni razlog, da se ta površina ne bi upoštevala pri odmeri komunalnega prispevka, če je v projektni dokumentaciji opredeljena kot sestavni del parcele.
ZDoh-2 člen 114, 114/1, 114/1-2, 114/3, 114/3-3, 114/8.
dohodnina - posebna olajšava - vzdrževan družinski član - za delo nezmožen otrok - mnenje invalidske komisije
Pravna podlaga za izpodbijano odločitev ni ZDoh-1, temveč izključno določbe Zdoh-2. Po teh pa se, drugače kot po ZDoh-1 oziroma po stališču, ki ga je zavzelo to sodišče v zvezi s prehodno določbo 158. člena Zdoh-2 za uveljavljanje posebne olajšave iz 3. točke 3. odstavka 114. člena Zdoh-2, to je za olajšavo za tistega otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo kot otrok, ki je skladno s predpisi o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb za delo nezmožen, zahteva predložitev ustrezne odločbe, in sicer odločbe centra za socialno delo v skladu s predpisi o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb. Izrecno torej zahteva, da je izdana odločba na podlagi ZDVDTP, na podlagi katere se šele lahko uveljavlja posebna olajšava. To pomeni, da mnenje invalidske komisije ne zadostuje. Ravno tako ni dovolj zatrjevanje tožeče stranke, da pravice po ZDVDTP ima, ne da bi priložila ustrezno odločbo. Priložena odločba namreč ni taka, saj ne gre za eno od odločb iz 8. odstavka 114. člena Zdoh-2, ki so podlaga za uveljavljanje posebne olajšave iz 2. točke 1. odstavka 114. člena.
Dejstvo, da je tožnik prava neuka stranka ne more biti opravičljiv razlog za zamudo pri vložitvi pritožbe. Drugostopenjski organ pritožbe tudi ni mogel šteti za predlog za vrnitev v prejšnje stanje, saj je tožnik vlogo izrecno opredelil kot pritožbo.
Tožnik je zoper odločbo o odmeri za nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča pritožbo vložil prepozno, kar je samo po sebi razlog za zavrženje tožbe zoper odločbo po 7. točki 1. odstavka 36. člena ZUS-1.
Dejstvo, da je tožnikova hiša del projektnih rešitev, zaradi česar ima pravico sodelovati v postopku izdaje gradbenega dovoljenja, ne more pomeniti podlage za sodelovanje v postopku, katerega predmet je ugotavljanje izpolnjevanja zahtev s področja predpisov o hrupu, ki jim mora zadostiti letališče in kar je bilo predmet odločanja v konkretnem postopku izdaje okoljevarstvenega dovoljenja.
Položaj stranskega udeleženca pridobi oseba, ki ji ta položaj materialni predpis neposredno priznava s tem, da jo v svoji določbi izrecno navede kot stransko udeleženko, in tudi oseba, za katero iz vsebine materialne določbe (torej posredno) izhaja, da je njeno sodelovanje v konkretnem postopku potrebno zaradi zavarovanja njenega pravnega položaja, ki ga ta predpis varuje.
ZDVGOMP člen 1, 12, 16, 21. ZNDM-2 člen 1, 21, 22. URS člen 69.
razlastitev - javni interes za razlastitev - graditev objektov na mejnih prehodih
Glede na pomen nalog pristojnih organov, ki jih ti imajo po določbah ZNDM-2 in ustreznih predpisov Evropske skupnosti, sodišče ne deli mnenja tožnikov o neustavnosti določb ZDVGMOP, ki kot sorazmeren ukrep za zagotavljanje javnega interesa določa razlastitev, ne pa tudi drugih oblik omejitve lastninske pravice.
povrnitev vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje - upravni spor - dopustnost upravnega spora - upravni akt - zavrženje tožbe
Odločba, s katero je odločeno, da tožnik ni upravičen do povrnitve vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje, ni odločba izdana v izvrševanju upravne funkcije ali odločba, izdana v upravni zadevi, saj ne gre za odločanje o pravici stranke na področju upravnega prava, ampak gre med strankama tega upravnega spora za spor iz premoženjskega – civilnopravnega razmerja, saj tožeča stranka zahteva plačilo določenega zneska, tožena stranka pa zatrjuje, da tožeča stranka do tega zneska ni upravičena. Takšni spori pa se rešujejo pred rednim sodiščem in ne v upravnem sporu pred Upravnim sodiščem.
Iz zdravniškega izvida in mnenja zdravniške komisije druge stopnje izhaja, da vzrok demence ni znan, kar pomeni, da vojna poškodba ne izključuje nastanka demence. Zato tožnik utemeljeno opozarja na določbo 6. odstavka 25. člena ZVojI, da v primeru, ko je vojnemu invalidu potrebna pomoč in postrežba tako na podlagi vojne invalidnosti, kot tudi na podlagi druge invalidnosti, pripada vojnemu invalidu dodatek za pomoč in postrežbo tiste stopnje in v tisti višini, ki je za vojnega invalida ugodnejša.
davek na dodano vrednost (DDV) - davek od dobička pravnih oseb - odhodki - pravne storitve - storitve poslovnega svetovanja - potni nalog
Pomanjkljivosti in nepravilnosti v zvezi z izdajanjem potnih nalogov ne morejo biti odločilne v taki meri, da ostale okoliščine sploh ne bi bile pomembne za oceno, ali so bili z davčnega vidika stroški poslovno potrebni ali ne.
Računa, izdana po Pogodbi o poslovodnih storitvah, v delu, s katerim so bile zaračunane pravne storitve in storitve poslovnega svetovanja, niso davčno priznan strošek. Glede na 1. odstavek 40. člena, 1. točko 6. odstavka 40. člena in 5. točko 34. člena ZDDV, tako ni izpolnjen pogoj za odbitek vstopnega DDV.
Glede na ugotovljeno dejansko stanje sodišče ugotavlja, da sta izpolnjeni obe kumulativno določeni predpostavki za začetek upravnega spora, saj je potekel tako z zakonom predpisan rok za izdajo odločbe, tožena stranka pa tudi po vložitvi več zahtev tožeče stranke v nadaljnjem 7-dnevnem roku o zahtevi ni odločila. Gre torej za molk organa, ki je izenačen z negativnim upravnim aktom.
Režim odloga plačila trošarine je ureditev, ki se nanaša na proizvodnjo, skladiščenje in prejemanje ali odpremljanje trošarinskih izdelkov, na podlagi katere je obveznost za plačilo trošarine odložena. Pravna podlaga za naložitev plačila trošarine je v 17. členu ZTro. Navedene določbe zavezujejo prav vsakogar, ki ima kakršnokoli povezavo s trošarinskimi izdelki. Plačnik trošarine je tudi oseba, ki kupi trošarinske izdelke v smislu 16. člena ZTro. Solidarna odgovornost iz 4. odstavka 17. člena ZTro, po katerem je v primeru, če je v skladu s tem členom več oseb odgovornih za plačilo trošarine, odgovarjajo za plačilo trošarine solidarno.
zaščitena kmetija - pogoji za zaščito kmetije - lastništvo kmetijskih zemljišč
Določbo 2. člena ZDKG je glede pogoja, ki se nanaša na lastništvo, potrebno razlagati tako, da mora biti kmetija v lasti, solasti ali skupni lasti največ dveh oseb, ki jih določa zakon. Pri tem je bistveno le, ali lastniška oziroma solastniška struktura ustreza pogojem glede obsega primerljivih kmetijskih površin.
ZGO-1 člen 157, 157/1. Uredba o kriterijih za izračunavanje višine nadomestila za degradacijo in uzurpacijo prostora in o načinu njegovega plačila (2003) člen 9, 12, 13, 14.
nadomestilo za uzurpacijo in degradacijo prostora - izračun nadomestila - kriteriji za izračun nadomestila
Kriteriji za izračun višine nadomestila za degradacijo in uzurpacijo prostora so določeni v Uredbi o kriterijih za izračunavanje višine nadomestila za degradacijo in uzurpacijo prostora in o načinu njegovega plačila ter so bili tudi po presoji sodišča pravilno uporabljeni.
ZIKS-1 člen 105. ZUS-1 člen 40, 40/3. KZ-1 člen 88, 88/1, 55/5.
prosti preudarek - pogojni odpust - zakonsko določeni pogoji za pogojni izpust - nova kazniva dejanja v času prostih izhodov
Iz poročila v zvezi s prošnjo za pogojni odpust izhaja, da je tožnica v času zunajzavodskih ugodnosti v času od maja do avgusta 2004 in aprila 2005 storila več kaznivih dejanj ter da je bila zoper njo podana kazenska ovadba zaradi suma storitve kaznivega dejanja v času zunajzavodskih ugodnosti dne 15. 6. 2009. Na tej podlagi je tožena stranka ocenila, da ni mogoče pričakovati, da tožnica kaznivega dejanja v času pogojnega odpusta ne bi ponovila, in zato tožničino prošnjo za pogojni odpust zavrnila.
Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v občini Brda (2003) člen 10, 14.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - odmera nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča - bencinski servis - načelo enakosti
Isti davčni urad je pri odmeri nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za leto 2007, sicer na drugi lokaciji (bencinska servisa A. in B.) upošteval za bencinska servisa nižje število točk, kot je obremenitev za prodajo naftnih derivatov, in sicer je upošteval obremenitev 40 točk, kot jih imajo primerljive trgovinske dejavnosti. Iz te odločbe je razvidno, da sta bila oba bencinska servisa točkovana kot trgovina na drobno (ne pa tudi njune zunanje površine), ta namembnost pa je nižje točkovana. Ker gre po mnenju sodišča za podoben primer, saj gre prav tako za bencinski servis, je treba preveriti, ali gre pri bencinskem servisu, ki je predmet tega upravnega spora, prav tako za trgovino z drugimi artikli, kar bi posledično pomenilo nižjo obremenitev.
brezplačna pravna pomoč - obseg odobrene brezplačne pravne pomoči - odmera nagrade in stroškov odvetnika
Iz besedila odločbe z dne 29. 11. 2006 izhaja, da je bila prosilcu brezplačna pravna pomoč odobrena za celoten kazenski postopek, ne pa samo za fazo preiskave, ki je bila takrat v teku. Tudi iz obrazložitve odločbe z dne 29. 11. 2006 ne izhaja, da bi bila brezplačna pravna pomoč odobrena le za preiskavo oziroma, da odobrena brezplačna pravna pomoč ne zajema celotnega kazenskega postopka.
Sodišče v upravnem sporu praviloma odloča na podlagi dejanskih okoliščin, ki so bile ugotovljene v upravnem postopku na prvi in drugi stopnji in izhajajo iz upravnih spisov. Zato je toženka dolžna po določbi 38. člena ZUS-1 sodišču poslati vse upravne spise, ki se nanašajo na zadevo. Ker spisov, ki se nanašajo na sporno zadevo, ni poslala, sodišče izpodbijane odločbe o vračilu sredstev v smeri tožbenih navedb (tožnik odločbo izpodbija zaradi nepravilno ugotovljenega dejanskega stanja) ni moglo preizkusiti.
Tožnik ni izpolnil pogoja za opravljanje prometa z uvoženim blagom kot z ekstra lahkim kurilnim oljem EL, saj ni dokazal tega, kar se od njega zahteva po 1. točki Opomb k tarifni št. 5 TPD, da je derivate obarval z jasno rdečo barvo, preden jih je dostavil naročniku in s tem ni izpolnil zakonske obveznosti za nižjo davčno stopnjo.