subvencija - subvencija za prvo reševanje stanovanjskega vprašanja - pogoji za dodelitev subvencije - prodajna pogodba - izročilna pogodba
Po določbi 26.e člena ZNSVS pripada subvencija za prvo reševanje stanovanjskega vprašanja z nakupom, gradnjo, rekonstrukcijo ali spremembo namembnosti tisti mladi družini, ki ima sklenjeno prodajno pogodbo ali pridobljeno pravnomočno gradbeno dovoljenje po 1. marcu 2006, če izpolnjuje pogoje iz ZNSVS. Ker gre za dodeljevanje subvencij iz javnih sredstev, je treba navedeno določbo restriktivno tolmačiti. V danem primeru tožnica v postopku ni predložila prodajne pogodbe, marveč izročilno pogodbo, katere pravna narava je povsem drugačna. Dejstvo, da je izplačala določena finančna sredstva preostalima dednima upravičenkama, za kar je najela kredit, na pravilnost izpodbijane odločbe nima vpliva.
ZMed člen 26, 26/4, 33, 33/1, 34, 34/2, 38, 38/3, 41, 41/1, 43, 43/2, 108. ZIN člen 2, 18, 32.
mediji - inšpekcijski postopek - prijavitelj - pravica do popravka - izvršitev pravnomočne sodbe odločbe - učinkovito pravno varstvo
Ni mogoča interpretacija, da določilo 2. odstavka 34. člena ZMed pomeni, da inšpektor lahko izda upravno odločbo zaradi izvršitve pravnomočne sodne odločbe (tako kot se le-ta glasi v njenem izreku) poleg oziroma mimo ureditve sodne izvršbe po ZIZ. Tudi ZIN daje pristojnost inšpektorju zgolj za „nadzor nad izvajanjem oziroma spoštovanjem zakonov in drugih predpisov“ in ne tudi za nadzor nad izpolnjevanjem sodnih odločb.
upravni spor - odločanje po prostem preudarku - dostop do tajnih podatkov - izdaja dovoljenja za dostop do tajnih podatkov
Po 2. odst. 27. čl. ZTP lahko pristojni organ zavrne izdajo dovoljenja, če je podan kateri izmed alternativno določenih razlogov iz 1., 2., 3., 4. ali 5. alineje tega odstavka. Če je torej upravni organ pooblaščen za odločanje po prostem preudarku, je obseg sodne kontrole v upravnem sporu opredeljen z določbo 3. odstavka 40. člena ZUS-1. Na podlagi te določbe sodišče preveri zgolj, ali je upravni akt nezakonit, ker so bile prekoračene meje prostega preudarka ali ker je bil prosti preudarek uporabljen na način, ki ne ustreza namenu, za katerega je določen.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - vsebinski pogoj - verjeten izgled za uspeh v sporu kot pogoj za dodelitev brezplačne pravne pomoči
V okviru ugotavljanja izpolnjevanja vsebinskega (objektivnega) pogoja se je tožena stranka morala ukvarjati tudi z ugotavljanjem dejstev in okoliščin zadeve, v zvezi s katero je tožnik vložil prošnjo za brezplačno pravno pomoč. Pri tem je presojala zgolj, ali je izkazana verjetnost uspeha v tem postopku, in se ni spuščala v meritorno sodno odločanje.
Iz zdravniškega izvida in mnenja zdravniške komisije druge stopnje izhaja, da vzrok demence ni znan, kar pomeni, da vojna poškodba ne izključuje nastanka demence. Zato tožnik utemeljeno opozarja na določbo 6. odstavka 25. člena ZVojI, da v primeru, ko je vojnemu invalidu potrebna pomoč in postrežba tako na podlagi vojne invalidnosti, kot tudi na podlagi druge invalidnosti, pripada vojnemu invalidu dodatek za pomoč in postrežbo tiste stopnje in v tisti višini, ki je za vojnega invalida ugodnejša.
ZUS-1 člen 17, 17/4. ZUP člen 43, 43/1, 44. ZDIJZ člen 6, 6/1, 6/1-11.
dostop do informacij javnega značaja - delni dostop do podatkov - udeležba prizadetih strank - upravni spor - aktivna legitimacija - informacijski pooblaščenec
Določilo 4. odstavka 17. člena ZUS-1 velja v primerih, ko je organ prve stopnje znotraj hierarhičnega sistema rednega upravnega postopka in kot tožnik nasprotuje odločbi instančnega organa. Informacijski pooblaščenec je samostojen in neodvisni organ in v odnosu do tožnika ne gre za hierarhičen sistem rednega upravnega postopka.
Tožena stranka je določila delni dostop do Pravilnika, ker je upoštevala, da bi razkritje podatkov pomenilo varnostno tveganje in bi lahko povzročilo tudi motnje pri dejavnosti tožnika. Pri pregledu Pravilnika s prekritimi deli pa sodišče lahko sledi stališču tožene stranke, da s prekritimi deli Pravilnik ne more resno ogroziti procesa odločanja tožnika.
ZBPP člen 11, 12, 13, 31, 31a. ZSV člen 27a, 27a/2, 27a/5.
brezplačna pravna pomoč - pristojni organ za odločanje o prošnji - finančni položaj prosilca - ugotavljanje višine lastnega dohodka - rubež
Na podlagi 2. odstavka 27. a člena ZSV se pri ugotavljanju lastnega dohodka vsi prejemki in dohodki upoštevajo v višini, s katero upravičenec razpolaga po plačilu davkov in obveznih prispevkov za socialno varnost. Na podlagi 5. odstavka 27. člena ZSV se od lastnega dohodka odštejejo izplačane preživnine, medtem ko rubeži niso določeni kot zakonska izjema za priznanje brezplačne pravne pomoči. Zato se rubeži ne morejo upoštevati.
Za odločanje o prošnji za brezplačno pravno pomoč je pristojen organ za BPP tistega sodišča, na območju katerega ima prosilec stalno ali začasno prebivališče. V zadevah upravnih sporov je pristojni organ za BPP pri Upravnem sodišču (3. alinea 1. odstavka 31. a člena ZBPP).
Pri svoji odločitvi je tožena stranka upoštevala podatke, ki jih je tožnik priložil vrnjeni napotnici, ter zato pravilno zaključila, da je bila napotnica vrnjena preuranjeno, ker ni bilo znano, ali je bil predlog za izvensodno poravnavo sprejet oziroma ali je prišlo posledično do sklenitve izvensodne poravnave ali ne.
ZViS člen 55, 55/1, 56, 57. Statut Univerze v Ljubljani člen 53, 54.
izvolitev v naziv - prva izvolitev v naziv docenta - pogoji za izvolitev - merila za izvolitev v naziv - obrazložitev odločbe o izvolitvi
ZVis v 55. členu določa, da mora visokošolski učitelj, poleg pogojev iz 1. odstavka tega člena, da je v naziv visokošolskega učitelja lahko izvoljen, kdor ima doktorat znanosti in preverjene pedagoške sposobnosti, izpolnjevati tudi pogoje, določene v skladu z merili za izvolitev v naziv.
Podlaga za odločitev o izvolitvi v naziv visokošolskega učitelja je strokovna ocena kandidatovega dela in soglasje habilitacijske komisije, katere naloga je, da zagotovi enotno uporabo meril za izvolitev v naziv.
Sodišče v upravnem sporu praviloma odloča na podlagi dejanskih okoliščin, ki so bile ugotovljene v upravnem postopku na prvi in drugi stopnji in izhajajo iz upravnih spisov. Zato je toženka dolžna po določbi 38. člena ZUS-1 sodišču poslati vse upravne spise, ki se nanašajo na zadevo. Ker spisov, ki se nanašajo na sporno zadevo, ni poslala, sodišče izpodbijane odločbe o vračilu sredstev v smeri tožbenih navedb (tožnik odločbo izpodbija zaradi nepravilno ugotovljenega dejanskega stanja) ni moglo preizkusiti.
ZBPP člen 34, 34/2. ZUP člen 7, 7/1, 9, 9/1, 138, 138/1, 237, 237/2, 237/2-3.
varstvo pravic stranke - načelo zaslišanja stranke v postopku - pravica do izjave stranke o odločilnih dejstvih - finančni položaj prosilca
Dejstvo o tem, koliko odpade povprečno dohodka na družinskega člana, bi moralo biti razčiščeno v upravnem postopku oziroma bi morala tožena stranka o tem dejstvu izpeljati celovito dokazno oceno ob upoštevanju tožnikovih pojasnil in argumentov. V pozivu na podajo izjave z dne 23. 4. 2010 tožena stranka od tožnika ni zahtevala točnega podatka glede stroškov preživljanja otroka, ampak ga le vprašala, kje biva sin, kdo ga preživlja oziroma kako je poskrbljeno za njegovo oskrbo, varstvo, vzgojo in preživljanje. Tožnik je sicer navedel, da ga preživljata oba, vsak tisti teden, pri katerem je sin, a je tožnik v prošnji tudi navedel, da prosi za pravno pomoč v postopku razveze, ker žena slabo skrbi za otroka. Ker tožnik v tožbi uveljavlja, da prispeva več kot polovico k preživljanju otroka, je navedena pomanjkljivost v izvajanju dokazov, ko tožena stranka ni pozvala tožnika, da natančneje pojasni delež stroškov za otroka, lahko vplivala na zakonitost in pravilnost odločitve.
Režim odloga plačila trošarine je ureditev, ki se nanaša na proizvodnjo, skladiščenje in prejemanje ali odpremljanje trošarinskih izdelkov, na podlagi katere je obveznost za plačilo trošarine odložena. Pravna podlaga za naložitev plačila trošarine je v 17. členu ZTro. Navedene določbe zavezujejo prav vsakogar, ki ima kakršnokoli povezavo s trošarinskimi izdelki. Plačnik trošarine je tudi oseba, ki kupi trošarinske izdelke v smislu 16. člena ZTro. Solidarna odgovornost iz 4. odstavka 17. člena ZTro, po katerem je v primeru, če je v skladu s tem členom več oseb odgovornih za plačilo trošarine, odgovarjajo za plačilo trošarine solidarno.
osebni podatki - varstvo osebnih podatkov - zahteva po posredovanju osebnih podatkov - obdelava osebnih podatkov - pravni interes za pridobitev osebnih podatkov
Iz citiranih določb ZVOP-1 izhaja, da mora tisti, ki želi od upravljavca osebnih podatkov oziroma v tem primeru od upravljavca centralnega registra prebivalstva oziroma evidence stalno in začasno prijavljenih prebivalcev, pridobiti osebne podatke druge osebe, izkazati konkreten pravni interes, torej na zakonu utemeljeno osebno korist. Osebna korist, ki jo pričakuje od tega, da bo pridobil podatek iz javne evidence, mora torej biti oprta na zakon (zakon mu to korist omogoča oziroma dodeljuje), zainteresirani posameznik pa jo lahko uveljavi le tako, da od upravnega organa iz javne evidence izve oziroma pridobi relevanten osebni podatek.
Pravna podlaga za naložitev plačila trošarine je v 17. členu ZTro. Navedene določbe zavezujejo prav vsakogar, ki ima kakršnokoli povezavo s trošarinskimi izdelki. Plačnik trošarine je tako tudi oseba, ki kupi trošarinske izdelke v smislu 16. člena ZTro. Po 4. odstavku 17. člena ZTro v primeru, če je v skladu s tem členom več oseb odgovornih za plačilo trošarine, odgovarjajo za plačilo trošarine solidarno.
ZDoh-1 člen 106, 106/4. ZDoh-2 člen 112, 112/4. ZPIZ-1 člen 397.
dohodnina - davčna olajšava - osebna olajšava - nadomestilo iz obveznega invalidskega zavarovanja - nadomestilo plače zaradi dela s skrajšanim delovnim časom invalidu 2. kategorije
Po določbi 4. odstavka 106. člena ZDoh-1 se rezidentu, ki prejema nadomestilo iz obveznega invalidskega zavarovanja kot delovni invalid po predpisih, ki urejajo obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje v Sloveniji, prizna zmanjšanje dohodnine v višini 14,5 % odmerjenega nadomestila. Sodišče se strinja s stališčem, da se navedena določba, ob njeni pravilni razlagi, nanaša le na prejemnike nadomestila po rednih določbah ZPIZ-1 in ne prejemnike, ki jim je bilo nadomestilo priznano na podlagi določb ZPIZ, pa čeprav z uporabo prehodnih določb ZPIZ-1. Da je temu tako, dodatno potrjuje tudi ureditev obravnavane olajšave v 4. odstavku 112. člena ZDoh-2, po katerem se za nadomestilo iz obveznega invalidskega zavarovanja ne šteje nadomestilo plače zaradi dela s skrajšanim delovnim časom, ki ga izplačuje delodajalec v skladu s 397. členom ZPIZ-1. Gre za jasnejšo določbo, s katero pa se ureditev olajšave iz prej veljavnega ZDoh-1 vsebinsko ne spreminja.
Tožnik ni izpolnil pogoja za opravljanje prometa z uvoženim blagom kot z ekstra lahkim kurilnim oljem EL, saj ni dokazal tega, kar se od njega zahteva po 1. točki Opomb k tarifni št. 5 TPD, da je derivate obarval z jasno rdečo barvo, preden jih je dostavil naročniku in s tem ni izpolnil zakonske obveznosti za nižjo davčno stopnjo.
Med strankama ni sporno, da je bila tožeča stranka s pravnomočno odločitvijo pristojnega organa spoznana za odgovorno storitve prekrška iz 4. točke 1. odstavka 75. člena ZZasV. Torej so nastopile vse pravno-relevantne okoliščine, ki jih predvideva 3. odstavek 36b. člena ZZasV in na podlagi katerih je upravni organ izdal izpodbijano odločbo. Ker morajo biti za pridobitev licence kumulativno podani vsi pogoji iz 35a., 36., 36a., kot tudi posebni pogoji iz 36b. člena ZZasV, je za zavrnitev vloge tožeče stranke dovolj že to, da tožeča stranka ne izpolnjuje enega izmed posebnih pogojev iz 36b. člena.
ZDVGOMP člen 1, 12, 16, 21. ZNDM-2 člen 1, 21, 22. URS člen 69.
razlastitev - javni interes za razlastitev - graditev objektov na mejnih prehodih
Glede na pomen nalog pristojnih organov, ki jih ti imajo po določbah ZNDM-2 in ustreznih predpisov Evropske skupnosti, sodišče ne deli mnenja tožnikov o neustavnosti določb ZDVGMOP, ki kot sorazmeren ukrep za zagotavljanje javnega interesa določa razlastitev, ne pa tudi drugih oblik omejitve lastninske pravice.
povrnitev vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje - upravni spor - dopustnost upravnega spora - upravni akt - zavrženje tožbe
Odločba, s katero je odločeno, da tožnik ni upravičen do povrnitve vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje, ni odločba izdana v izvrševanju upravne funkcije ali odločba, izdana v upravni zadevi, saj ne gre za odločanje o pravici stranke na področju upravnega prava, ampak gre med strankama tega upravnega spora za spor iz premoženjskega – civilnopravnega razmerja, saj tožeča stranka zahteva plačilo določenega zneska, tožena stranka pa zatrjuje, da tožeča stranka do tega zneska ni upravičena. Takšni spori pa se rešujejo pred rednim sodiščem in ne v upravnem sporu pred Upravnim sodiščem.