ZUS-1 člen 22, 22/1, 22/2. ZPP člen 86, 86/4, 108, 108/1, 343, 343/4.
pritožba - nedovoljena pritožba - začasna odredba - postulacijska sposobnost - upravni spor
Ker je tožnik sam vložil pritožbo ter v pritožbi ni niti izkazal in tudi ne zatrjeval, da ima opravljen pravniški državni izpit, je pritožbo vložila oseba, ki te pravice nima. Na podlagi določbe 336. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 22. člena ZUS-1 se v postopkih s pritožbo ne uporabljajo določbe 108. člena ZPP o vračanju nepopolnih vlog v dopolnitev. Zato sodišče tožnika k dopolnitvi pritožbe, v kateri bi lahko izkazal sposobnost za njeno vložitev, na podlagi 1. odstavka 108. člena ZPP ni pozivalo, ampak je pritožbo kot nedovoljeno zavrglo.
skrbništvo - postavitev skrbnika - skrbništvo za posebne primere
Glede na določbo 218. člena ZZZDR, ki določa, da mora Center za socialno delo upoštevati predvsem potrebe in koristi varovanca, sta po presoji sodišča oba upravna organa preuranjeno odločila o postavitvi skrbnika za poseben primer oziroma v razlogih izpodbijane odločbe nista navedla dovolj utemeljenih razlogov za takšno odločitev.
odobritev pravnega posla - rok za vložitev zahtevka za odobritev pravnega posla - potrdilo o namenski rabi zemljišča
V primeru, ko je veljavnost pravnega posla ugotovljena s sodno odločbo, teče 60-dnevni rok za vložitev zahtevka za odobritev pravnega posla od pravnomočnosti sodne odločbe dalje.
ZUP člen 215, 215/4, 219. ZUS-1 člen 28, 28/1, 36, 36/1, 36/1-2.
upravni spor - pravočasnost tožbe - rok za vložitev tožbe - napačen pravni pouk - popravni sklep - zavrženje tožbe
Poprava pravnega pouka drugostopenjske odločbe se nanaša le na popravo navedbe akta, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu, medtem, ko je bil rok za vložitev tožbe pravilno naveden že v prvotnem pravnem pouku (in je tudi v popravljenem pravnem pouku ostal enak). Prvotni pravni pouk je bil v tem delu pravilen, zato bi se morala tožnica ravnati po njem. Ker je bila tožba vložena po preteku tridesetdnevnega roka, je sodišče tožbo kot prepozno zavrglo.
inšpekcijski postopek - sklep o zavrženju prošnje za dodatni rok za izpolnitev obveznosti - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - procesni sklep - upravni spor
V konkretnem primeru se izpodbija sklep, s katerim je bila zavržena prošnja za dodatni rok za izpolnitev obveznosti, pri čemer se drugostopenjski organ pri svoji odločitvi sklicuje na 3. odstavek 99. člena ZUP, ki določa, da se lahko rok, ki ga je določila uradna oseba, ki ga je mogoče podaljšati, podaljša na prošnjo prizadete osebe, ki jo mora ta vložiti pred iztekom roka, če so podani opravičeni razloga za podaljšanje. Tak sklep pa je po mnenju sodišča povsem procesne narave, zato glede na določilo drugega odstavka 5. člena ZUS-1 ne more biti akt, ki bi se lahko izpodbijal v upravnem sporu.
brezplačna pravna pomoč - pogoj za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - dopolnitev vloge - vročitev tožbe
V tej pravdni zadevi gre za vprašanje pravilne vročitve sodnega pisanja po ZPP in so pritožbeni razlogi prosilke proti navedeni sodbi toliko izkazani (to izhaja iz tožbenih navedb in navedb tožene stranke v odgovoru na tožbo), da gre za procesno vprašanje (odločitev), glede katerega pa po presoji sodišča tožena stranka ne more s takšno stopnjo verjetnosti ugotavljati, da tožnica nima možnosti za uspeh v pravdi, zaradi česar bi ji bilo mogoče odreči dodelitev BPP v tem pravdnem postopku.
ZUS-1 člen 96, 96/1, 96/1-1, 96/2, 96/3, 96/3-1, 96/3-2, 96/3-5, 96/3-9, 100, 100/1. ZDen člen 19, 19/1, 19/1-3.
obnova postopka - ugotavljanje dejanskega stanja - odločitev na podlagi dejanskega stanja - ugotavljanje dejanskega stanja v upravnem postopku
Predlagateljica ni izkazala, da je zakoniti razlog za obnovo sodnega postopka vsaj verjeten (saj sodišče v tem postopku ni samo ugotavljalo dejanskega stanja, na katero bi oprlo svojo sodbo, in ki bi ga bilo glede na nova dejstva in nove dokaze mogoče ugotoviti drugače ter spor rešiti za predlagateljico ugodneje), je sodišče na podlagi 1. odstavka 100. člena ZUS-1 njen predlog za obnovo postopka moralo zavreči.
dohodnina - davek od osebnih prejemkov - opcija - nadomestilo za ustanovitev opcije - prejemek v naravi
Premije oziroma nadomestila za prodajo oziroma ustanovitev opcij spadajo med osebne prejemke, ki so obdavčeni z dohodnino na podlagi določbe 4. alineje 1. odstavka 15. člena ZDoh.
pogoji za odobritev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjeten izgled za uspeh v sporu kot pogoj za dodelitev brezplačne pravne pomoči - očitna nerazumnost zadeve
Tožnik je vlogo za brezplačno pravno pomoč vložil po preteku roka, določenega za plačilo predujma za sodnega izvedenca, zato se šteje, da je od dokaznega predloga odstopil, kar pomeni, da je prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči očitno nerazumna in v nasprotju z dejanskim stanjem stvari.
Po presoji sodišča je potrebno v primeru, ko sodi v okvir istega kmetijskega gospodarstva dvoje ali več hlevov, obstoj zadostnih skladiščnih kapacitet za živinska gnojila presojati na ravni celotnega kmetijskega gospodarstva, kolikor razdalja med hlevi ni velika oz. kolikor se hlevi nahajajo v bližini drug drugega. Zato bi morala upravna organa pri odločanju v obravnavani zadevi obstoj zadostnih skladiščnih kapacitet presojati z vidika tožnikovega kmetijskega gospodarstva kot celote, kar pomeni, da bi bilo potrebno pri izračunu obstoječih skladiščnih kapacitet upoštevati tudi kapacitete, za katere tožnik trdi, da se nahajajo v oddaljenosti zgolj 150 metrov od najetega hleva.
ZUP člen 238, 238/3. Uredba o plačilih za ukrepe Programa razvoja podeželja 2004-2006 za leto 2004 (2004) člen 36, 36/1-2, 36/1-3.
kmetijstvo - neposredna plačila v kmetijstvu - uveljavljanje zahtevka za izvajanje EU standardov Nitratna direktiva - vračilo neupravičeno prejetih sredstev - izgradnja potrebnih skladiščnih kapacitet - pritožbena novota
Dejstvo, da je bila ena od krav po zatrjevanju tožnika v času inšpekcijskega pregleda že v postopku prodaje, na odločitev v zadevi ne more imeti vpliva, saj se je tožnik s podpisom na vlogi (obrazec K) zavezal, da bodo z izgradnjo gnojišča in jame za gnojevko na kmetijskem gospodarstvu, glede na vsakokratni stalež živali, ves čas na voljo zadostne skladiščne kapacitete za živinska gnojila.
V pritožbi in v upravnem sporu zatrjevano dejstvo, da tožnik del živali med letom pase, predstavlja novo dejstvo, ki ga je tožnik imel možnost uveljavljati že v postopku na prvi stopnji (bodisi v vlogi na obrazcu K-1 ali pa kasneje ob inšpekcijskem pregledu), pa te možnosti ni izkoristil, za kar tudi ni navedel nobenega razloga (3. odstavek 238. člena ZUP). Teh tožbenih trditev zato pri presoji zakonitosti izpodbijane prvostopne odločbe ni bilo mogoče upoštevati.
Uredba o plačilih za ukrepe Programa razvoja podeželja za Republiko Slovenijo 2004-2006 za leto 2005 (2005) člen 2, 3, 33.
neposredna plačila v kmetijstvu - ukrepi Programa razvoja podeželja - podpora izvajanju EU standardov na kmetijskih gospodarstvih - pogoji za pridobitev plačil - spoštovanje načel dobre kmetijske prakse pri gnojenju - letni gnojilni načrt
Upravičenci, ki željo pridobiti plačila, po Programu za razvoj podeželja 2004-2006 in Uredbi PRP morajo izpolnjevati s predpisi določene pogoje, to pa je tudi izdelan gnojilni načrt. Ker tožnik gnojilnega načrta ni imel, pogojev za pridobitev sredstev po Programu za razvoj podeželja za RS 2004-2006 in Uredbi PRP ni izpolnjeval.
ZMZ člen 43, 43/2, 51, 51/1, 51/1-1, 51/4, 59, 59/1, 59/1-3. ZUP člen 214, 214/2, 214/3, 214/5. ZUS-1 člen 40, 40/3.
omejitev gibanja - omejitev gibanja prosilcem za azil - prosti preudarek - obrazložitev prostega preudarka
Smiselna uporaba ZTuj-1 v postopkih odločanja po ZMZ ne pomeni, da bi v vsakem primeru veljalo (ne glede na specifične okoliščine konkretnega primera), da mora prosilec izkazati istovetnost z dokumenti iz 1. odstavka 75. člena ZTuj-1, sicer so izpolnjeni pogoji za omejitev osebne svobode. ZMZ takšne smiselne uporabe določb ZTuj-1 ne zahteva zaradi narave azilnih postopkov, saj je lahko okoliščina, da je oseba pobegnila iz izvorne države na nezakonit način in brez uradnih dokumentov, posledica resničnega preganjanja. Po drugi strani pa lahko okoliščina, da je oseba zapustila izvorno državo na zakonit način in z uradnimi dokumenti element, ki ne govori v prid verodostojnosti prosilca za azil. Zato se sodišče strinja s tožnikom, da bi razlaga 2. odstavka 43. člena ZMZ, ki bi izhajala iz tega, da mora prosilec vedno izkazovati istovetnost z dokumenti iz 1. odstavka 75. člena ZTuj-1, sicer so izpolnjeni pogoji za omejitev osebne svobode, brez objektivne in upravičene podlage diskriminirala verodostojne begunce v razmerju do tistih oseb, ki prosijo za mednarodno zaščito iz razlogov, ki nimajo podlage v določilih Ženevske konvencije oziroma ZMZ. V obravnavani zadevi tožena stranka dvoma v zatrjevano istovetnost tožnika ni utemeljila z ničemer drugim kot z dejstvom, da ni predložil dokumenta iz 75. člena ZTuj-1. Z verodostojnostjo tožnika o tem, zakaj nima s seboj dokumenta v smislu 75. člena ZTuj-1, se tožena stranka sploh ni ukvarjala.
Izpodbijani akt je nezakonit, kar zadeva uporabo prostega preudarka glede odločitve, da se prosilcu omeji osebna svoboda v Centru za tujce in ne v Azilnem domu. Obrazložitev prostega preudarka za izvajanje izrečenega ukrepa je v izpodbijanem sklepu nezadostna in zato tudi nezakonita, ker tožena stranka ni navedla, zakaj je cilj predmetnega ukrepa možno uresničiti le v Centru za tujce, ne pa tudi v Azilnem domu. Glede na sodno prakso Vrhovnega sodišča vprašanje, ali tožena stranka omejuje osebno svobodo v Azilnem domu ali v Centru za tujce, ni stvar avtonomne odločitve tožene stranke, ampak je lahko predmet sodnega preizkusa.
Ker v obravnavani zadevi sodišče o stvari doslej še ni pravnomočno odločilo, saj je bila zoper sodbo opr. št. I U 144/2010-14 z dne 19. 5. 2010 vložena pritožba tožene stranke, je po umiku tožbe sodišče na podlagi določbe 2. odstavka 34. člena ZUS-1 postopek s tem sklepom ustavilo.
vrnitev akontacije dohodnine - upravni spor - tožba zaradi molka organa - zavrženje tožbe
Ker je bila v obravnavanem primeru tožba zaradi molka vložena prezgodaj, to je, še preden je tožeča stranka pri organu druge stopnje vložila zahtevo za odločitev v nadaljnjih sedmih dneh, jo je moralo sodišče s sklepom zavreči.
dodelitev službenega stanovanja v najem - stvarna pristojnost - kršitev pravil postopka - zavrženje vloge zaradi nepristojnosti
ZUP določa, da sme organ vlogo zavreči šele, če ne more ugotoviti, kateri organ je zanjo pristojen, kar pomeni, da mora preden zavrže vlogo storiti vse, da ugotovi, kateri organ je zanjo pristojen. V predmetni zadevi pa iz obrazložitve izpodbijanega sklepa ne izhaja, da je Komisija pred njegovo izdajo poskušala ugotoviti, ali je pristojen za odločanje o tožničini pritožbi kakšen drug organ in kateri.
dovoljenje za stalno prebivanje tujca - dejansko življenje v Sloveniji
Vojne razmere je kot razlog za upravičeno odsotnost možno upoštevati le, dokler je vojna trajala. Od konca vojne v Bosni in Hercegovini pa do tožnikovega povratka v Republiko Slovenijo je v letu 2007 minilo 11 let, to pa je zelo dolgo obdobje in v tako dolgem času bi se lahko tožnik vrnil v Slovenijo, če bi bil njegov namen, da si življenje ponovno uredi v Republiki Sloveniji. V tem obdobju bi morala biti izkazana določena aktivnost, da si je prizadeval za vrnitev v Slovenijo.
inšpekcijski postopek - ukrep inšpektorja za notranje zadeve - prenehanje opravljanja varovanja parcel - prej sklenjena pogodba o varovanju z drugim imetnikom licence - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - obrazložitev odločbe
V zadevi je sporno, ali je bila dne 6. 4. 2010 v isti zadevi že sklenjena pogodba o varovanju z drugim izvajalcem, kar bi pomenilo kršitev 2. odstavka 38. člena ZZasV. Te okoliščine, ki je pomembna za odločitev v zadevi na podlagi navedenega dejanskega stanja in razlogov v obrazložitvi, ni mogoče presoditi. Tožena stranka je v obrazložitvi sicer navedla, da je bila dne 26. 9. 2007 sklenjena pogodba med naročnikom in izvajalcem, vendar to še ne pomeni, da je bila pogodba v času od 6. 4. 2010 še veljavna in se je v tem času izvajala. Tega dejstva prvostopni organ ni razjasnil, vsaj na podlagi obrazložitve ni mogoče presoditi, da je to pomembno okoliščino ugotovil. Zgolj ugotovitev neke okoliščine, ne da bi bila ugotovitev podkrepljena z dokazi, onemogoča preizkus pravilnosti in zakonitosti odločbe.
RTV prispevek - plačilo RTV prispevka - odjava TV sprejemnika
Tožnik je sicer podal izjavo, da nima radijskega ali televizijskega sprejemnika, ki pa po svoji vsebini ni bila skladna z vsebino izjave, določene v 4. odstavku 15. člena tedaj veljavnega ZRTVS, niti z vsebino izjave iz 16. člena Pravilnika. Ker je plačevanje RTV prispevka zakonska obveznost in ker zakon določa tudi način oziroma postopek prenehanja obveznosti plačevanja RTV prispevka, je prvostopenjski organ ravnal pravilno, ko je tožniku zaradi njegove vsebinsko nepopolne izjave o odjavi sprejemnika naložil plačilo neplačanih RTV prispevkov.