Odločba organa prve stopnje, s katero je bil prvič naknadno odmerjen carinski dolg, je bila pravočasno izdana, vendar je bila z odločbo organa druge stopnje odpravljena in vrnjena organu prve stopnje v ponovno odločitev. Glede na določbo 281. člena ZUP so bile pravne posledice odločbe organa prve stopnje odpravljene, kar pomeni, da o obveznosti plačila carinskega dolga še ni bilo odločeno. V ponovnem postopku pa je bila odločba organa prve stopnje izdana po poteku petletnega roka za naknaden obračun carinskega dolga, kar pomeni, da ni več podlage za obračun.
telekomunikacije - telekomunikacijske storitve - pravica do ugovora zoper odločitev ali ravnanja operaterja - zaračunavanje storitev
Kolikor se tožnica sklicuje na zlorabo njene SIM kartice, se sodišče s toženko strinja, da ni bila dokazana, tudi po presoji sodišča pa tožnica s tem v zvezi varstva ne more zahtevati v postopku na podlagi 92. člena ZEKom.
Sodišče meni, da je obveščanje naročnikov (o novih storitvah, spremembi obstoječih storitev in o navodilih za uporabo posamezne storitve) na spletni strani A. d.d. primeren način obveščanja naročnikov, zato šteje, da se je s spornimi storitvami in njihovo uporabo lahko seznanila tudi tožnica.
ZDDPO- člen 8, 9, 10, 10/1. ZDoh- člen 15, 15/1, 15/1-4.
davek od dobička pravnih oseb - davek od osebnih prejemkov - življenjsko zavarovanje - zavarovalnina - odstop izplačila zavarovalnine - izredni prihodek
V obravnavanem primeru ni sporno, da je bila tožeča stranka (d.o.o.) v letu 2003 na podlagi zavarovalnih polic upravičena do zavarovalnine, katere izplačilo pa je, na temelju posebne izjave, odstopila fizični osebi. Tudi po mnenju sodišča omenjena zavarovalnina, v smislu določb takrat veljavnega ZDDPO in SRS, pomeni izredni prihodek tožeče stranke.
ZPNačrt člen 96, 96/3, 103, 103/1. ZUreP-1 člen 92, 92/2, 93, 93/1, 93/1-1, 95, 95/2, 98, 98/2, 103, 103/1. URS člen 69. Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za območje Športno rekreacijskega parka Stožice (2008) člen 9.
uvedba razlastitvenega postopka - razlastitev - javna korist - izkazana javna korist - načelo sorazmernosti
Tudi s potekom roka, iz 2. odstavka 95. člena ZUreP-1, ni prenehala veljavnost prostorskih aktov, tudi v času veljavnosti določbe o roku. S to določbo je bil uveljavljen splošen rok za uveljavljanje zahtev za razlastitev. S prenehanjem veljavnosti določbe 2. odstavka 95. člena ZUreP-1 pa so veljavni prostorski akti, ker je odpadla omejitev vezana na rok, podlaga za uresničitev gradbenih namenov, za katere je potrebna razlastitev.
Urejanje prostora je ustavno dopustno. Uživanje lastninske pravice je zagotovljeno v okviru njene gospodarske socialne ali ekološke funkcije. Lastninska pravica na nepremičninah, ki so predmet razlastitve, je do odvzema oziroma uresničitve gradbenega namena bila tožečim strankam zagotovljena, kot izhaja iz njene dejanske rabe. Uresničitev poslovnih načrtov na nepremičninah pa je vezana na prostorsko načrtovanje in jih brez tega tožeča stranka ne bi mogla uresničiti, niti v obliki kot jo opisuje v tožbi izsiliti, tudi če do obravnavanega posega ne bi prišlo. Ugovor je zato sam po sebi kontradiktoren.
Obravnavane nepremičnine so namenjene za izgradnjo zunanjih površin – delov cest (oziroma zelenic, ki so del ceste), torej za objekt komunalne infrastrukture, ki je del gospodarske javne infrastrukture. Ob tej ugotovitvi pa je nerelevantno, da so športnemu objektu priključeni tudi drugi objekti (trgovine). Organ je bil dolžan presojati zgolj javno korist za razlastitev nepremičnin, ki so v postopku prizadete.
Po obstoječi praksi se pri tehtanju sorazmernosti ne tehta bodočih načrtov razlaščenca. Kot je sodišče navedlo že pri presoji Odloka pa prostorsko načrtovanje tudi ni v rokah tožeče stranke ter je zato tehtanje javne koristi z nekimi bodočimi negotovimi načrti razlaščenca tudi nemožno.
Ker je imel tožnik C.C. možnost vložiti pritožbo zoper upravni akt, pa tega ni storil, je sodišče njegovo tožbo zavrglo.
Ker izpodbijana odločba o zavrnitvi zahteve za denacionalizacijo temelji na (pravnomočnih) ugotovitvenih odločbah o državljanstvu (med drugim tudi na pravnomočni ugotovitveni odločbi o državljanstvu za tožnico), ugotovitev državljanstva kot samostojna pravna celota pa v postopku denacionalizacije pomeni predhodno vprašanje, tožnica neutemeljeno ugovarja, da je prvostopni organ odločil preuranjeno, ker še niso izčrpana pravna sredstva v postopku za ugotovitve državljanstva za tožnico. Ta organ namreč o državljanskem statusu pravne naslednice bivšega lastnika v postopku ni odločal, pač pa se je pravilno oprl na dejstva, ugotovljena z ugotovitveno odločbo o državljanstvu.
Pravna podlaga za naložitev plačila trošarine je v 17. členu ZTro. Navedene določbe zavezujejo prav vsakogar, ki ima kakršnokoli povezavo s trošarinskimi izdelki. Plačnik trošarine je tudi oseba, ki kupi trošarinske izdelke v smislu 16. člena ZTro, po katerem je v primeru, če je v skladu s tem členom več oseb odgovornih za plačilo trošarine, odgovarjajo za plačilo trošarine solidarno.
ZDen člen 66, 66/1. ZUP člen 209, 243, 243/1, 129, 129/1, 129/1-4. URS člen 22, 158.
zahteva za denacionalizacijo - začasna odredba - procesna predpostavka za izdajo začasne odredbe
Po 4. točki 1. odstavka 129. člena ZUP organ s sklepom zavrže zahtevo stranke, če o isti upravni stvari že teče postopek ali je bilo o zahtevi že pravnomočno odločeno, pa je stranka z odločbo pridobila kakšne pravice ali so ji bile naložene kakšne obveznosti. Tudi če iz izreka izpodbijanega sklepa ne izhaja izrecno, da se z njim odloča tudi o zahtevku tožnice za izdajo začasne odredbe, pa odločitev o glavnem zahtevku (za vračilo predmetne parcele) implicira tudi odločitev o akcesornem zahtevku (za izdajo začasne odredbe), ki je zgolj kot tak v denacionalizacijskem postopku lahko podan, kajti če zaradi okoliščin, ki so v ZUP določene kot procesne predpostavke, ni mogoče meritorno odločati o glavnem zahtevku, ni mogoče meritorno odločati niti o akcesornem zahtevku.
prispevki za socialno varnost - pravica do odmere davka - zastaranje - uradno dejanje pristojnega organa - pretrganje zastaranja
Na podlagi določb 3. in 4. odstavka 3. člena ZDavP-2 določbe zakona, ki se nanašajo na davek, veljajo tudi za prispevke za socialno varnost in tudi za pripadajoče zamudne obresti.
Na podlagi določbe 126. člena ZDavP tek zastaranja pravice do odmere davka pretrga vsako uradno dejanje davčnega organa z namenom odmere davka in o katerem je bil davčni zavezanec obveščen. Tudi po presoji sodišča predstavlja prvotna odločba o odmeri prispevkov za socialno varnost z dne 16. 2. 2007 uradno dejanje davčnega organa z namenom odmere, ki pretrga tek zastaralnih rokov.
ZDoh-2 člen 80, 81, 83. Konvencija med Vlado Republike Slovenije in Zveznim svetom Švicarske konfederacije o izogibanju dvojnega obdavčevanja v zvezi z davki na dohodek in premoženje (1997) člen 11, 23.
dohodnina - dohodek iz kapitala - dvojno obdavčenje - meddržavni sporazum s Švicarsko konfederacijo - obresti
Da ne bi prišlo do dvojnega obdavčenje, ima zavezanec pravico uveljavljati odbitek za ustrezni znesek davka od dohodka, ki je bil plačan v Švici. V danem primeru pa tožnik ni niti uveljavljal, niti dokazal, da bi iz naslova prejetih obresti v Švici, v omenjeni državi plačal kakršnikoli davek.
Režim odloga plačila trošarine je ureditev, ki se nanaša na proizvodnjo, skladiščenje in prejemanje ali odpremljanje trošarinskih izdelkov, na podlagi katere je obveznost za plačilo trošarine odložena. Pravna podlaga za naložitev plačila trošarine je v 17. členu ZTro. Navedene določbe zavezujejo prav vsakogar, ki ima kakršnokoli povezavo s trošarinskimi izdelki. Plačnik trošarine je tudi oseba, ki kupi trošarinske izdelke v smislu 16. člena ZTro. Solidarna odgovornost iz 4. odstavka 17. člena ZTro, po katerem je v primeru, če je v skladu s tem členom več oseb odgovornih za plačilo trošarine, odgovarjajo za plačilo trošarine solidarno.
Zdoh-2 člen 80, 81, 83. Konvencija med Vlado Republike Slovenije in Zveznim svetom Švicarske konfederacije o izogibanju dvojnega obdavčenja v zvezi z davki na dohodek in premoženje člen 11, 23.
dohodnina - dohodek iz kapitala - obresti - obresti, prejete od pravne osebe iz Švice - dvojno obdavčenje
Da ne bi prišlo do dvojnega obdavčenja, ima zavezanec pravico uveljavljati odbitek za ustrezni znesek davka od dohodka, ki je bil plačan v Švici. V danem primeru pa tožnik ni niti uveljavljal, niti dokazal, da bi iz naslova v Švici prejetih obresti o omenjeni državi plačal kakršnikoli davek.
Po določbi 34. člena ZNNZ so se nacionalizirala vsa zazidana in nezazidana zemljišča, ki ležijo v ožjih gradbenih okoliših mest in naseljih mestnega značaja, če pa je bila na nacionalizirani gradbeni parceli zgradba, ki ni nacionalizirana, pa je imel njen lastnik pravico brezplačnega uživanja zemljišča, ki ga pokriva zgradba, in zemljišča, ki je namenjeno za njeno normalno uporabo, vse dotlej, dokler stoji na tem zemljišču zgradba. To pa pomeni podržavljenje zemljišča s parc. št. 22/5 v celoti, saj je imetništvo pravice uporabe oziroma uživanja na zemljišču v površini 22 m2 (pod garažo) od prejšnjih uživalk prešlo na takratni državni organ oziroma občino. Glede na povedano je bil obseg podržavljenja v izpodbijani odločbi napačno ugotovljen, posledično pa je bil tudi napačno določen obseg vračila podržavljenega premoženja v tem delu.
telekomunikacije - telekomunikacijske storitve - pravica do ugovora zoper odločitev ali ravnanja operaterja - zaračunavanje storitev
Sodišče se s toženko strinja, da tožnica z nedokazanimi navedbami o neopravljenih zaračunanih storitvah ni uspela dokazati, da bi ji bile na spornih računih storitve neupravičeno zaračunane, ob tem ko se s posamezne SIM kartice določene telefonske številke promet v centralah operaterja beleži avtomatsko ter se ti podatki avtomatsko prenesejo v obračunski sistem, pri čemer ni v nobenem postopku ugotovila nepravilnosti v delovanju centrale in obračunskega sistema. Toženka je utemeljeno izključila tudi možnost zlorabe SIM kartice tožnice, saj okoliščin odtujitve mobilnega telefona in SIM kartice tožnica ni ne zatrjevala ne dokazala.
Zakon o nacionalizaciji najemnih zgradb in gradbenih zemljišč (1958) člen 38.
denacionalizacija - denacionalizacija zemljišč - pravica uporabe - lastninjenje
Stališče, po katerem bi lastninsko pravico pridobil tisti, ki je vpisan kot imetnik pravice uporabe, ne glede na to, da mu je bila ta pravica odvzeta ali pa jo je morda odsvojil celo sam, in ne tisti, ki je to pravico dejansko imel ob uveljavitvi ZLNDL, bi pomenilo odvzem upravičenj dejanskemu imeniku pravice uporabe, ki je užival varstvo, analogno varstvu lastninske pravice. Zato je potrebno določbe ZLNDL razlagati tako, da postanejo nepremičnine lastnina tistih oseb, ki imajo na nepremičnini dejansko pravico uporabe, ne glede na to, ali so vpisani v zemljiško knjigo.
ZDDPO člen 10, 32. Slovenski računovodski standardi (2001) standard 1.12, 25.32.
davek od dobička pravnih oseb - neevidentirani prihodki od prodaje trgovskega blaga - prikrito izplačilo dobička - gradnja osnovnega sredstva v lastni režiji - povečanje davčne osnove
Tožnik ne ugovarja ugotovitvam, ki so podlaga povečanju prihodkov iz naslova neevidentiranih prihodkov od prodaje trgovskega blaga. Na podlagi nespornih dejanskih ugotovitev pa je sklep davčnega organa, da gre za (prikrito) izplačilo dobička, od katerega je izplačevalec pod določbi 32. člena ZDDPO dolžan obračunati in plačati posebno akontacijo dohodnine (davek do dohodkov iz premoženja), tudi po presoji sodišča utemeljen. Stališče tožnika, da v navedeni določbi zakona ni podlage za obdavčitev, ker družba dobička ni imela in zato dividend ni izplačala, ni utemeljeno. V postopku je bilo namreč ugotovljeno prav to, da je bil dobiček družbe tožnikoma kot družbenikoma izplačan na prikrit, torej formalno neizkazan način.
V zvezi z gradnjo osnovnega sredstva v lastni režiji med strankama ni spora o tem, da je davčni zavezanec opravil dela, ki povečujejo vrednost osnovnega sredstva. Sporna tudi ni vrednost vloženega dela. Stališče, da bi tožnik nabavno vrednost opredmetenega osnovnega sredstva v gradnji moral izkazovati skladno s SRS 1.12 in jo povečati za stroške njegove zgraditve ali izdelave, je pravilna. Pravilna je tudi odločitev, da se tožniku na navedeni podlagi davčna osnova poveča. Se pa sodišče v tem delu z razlogi izpodbijane odločbe ne strinja. Povečanje davčne osnove je v primeru, kot je obravnavani, posledica previsoko izkazanih stroškov dela, ki se ob pravilnem evidentiranju poslovnih dogodkov usredstvijo s stornom in prenosom na konto osnovnih sredstev. Ugovor tožnika, da povečanje vrednosti osnovnega sredstva za zavezanca ne predstavlja prihodkov, je po navedenem utemeljen. To med drugim izhaja tudi iz določb SRS 25.32.
dostop do informacij javnega značaja - ustna obravnava - načelo zaslišanja stranke - zavezanec za posredovanje informacij javnega značaja - oseba javnega prava - FIHO - izjeme od dostopa do informacij javnega značaja - poslovna skrivnost - osebni podatek - delni dostop
Na odločitev v zadevi ne vpliva namen prosilca za pridobitev informacije, ki ga zatrjujejo stranke. Pravnega interesa glede na določbe ZDIJZ prosilcu namreč ni treba izkazati.
Sodišče zavrača ugovor tožeče stranke, da bi bilo pri presoji zadeve potrebno upoštevati njen status kot ustanove z določenimi javnopravnimi posebnostmi. Tožeča stranka je namreč z zakonom ustanovljena fundacija, zaradi česar je uvrščena med osebe javnega prava, ki so po 1. členu ZDIJZ zavezanke za posredovanje informacij javnega značaja. Poleg tega razpolaga z javnimi sredstvi, poraba slednjih pa je v skladu s 3. odstavkom 6. člena ZDIJZ javna.
upravni postopek - pritožba - rok za vložitev pritožbe - tek pritožbenega roka - odmera komunalnega prispevka
Zakonsko določeni procesni roki so absolutni (prekluzivni) roki, ki jih ni mogoče podaljšati. Kot določa 235. člen ZUP v prvem odstavku, se pritožba vloži v 15. dneh, če ni z zakonom drugače določeno. 101. člen ZUP določa, da začetka in teka rokov ne ovirajo nedelje in prazniki RS ali dela prosti dnevi v RS.
ZDoh- člen 15, 15/1, 15/1-3, 15/1-4, 16, 16/1, 16/1-5. ZGD člen 246, 248.
dohodnina - davek od osebnih prejemkov - prejemki člana uprave - funkcija člana uprave - pogodba o poslovodenju s pravno osebo - izogibanje plačilu davka - plačila s plačilno kartico družbe
Funkcijo člana uprave lahko izvaja na podlagi določb ZGD (246., 248. člen) le fizična oseba, ki je sposobna pravno veljavno tvoriti voljo. ZGD tudi natančno navaja, kaj se šteje med prejemke članov uprave. Te prejemke lahko prejme le fizična oseba, ne pa pravna oseba. Glede na dejansko in pravno naravo prejemkov tožnika kot člana uprave družbe, predstavljajo ti prejemki osebne prejemke, ki so neločljivo povezani z davčno obveznostjo plačnika za davek od osebnih prejemkov in prispevkov za socialno varnost in sicer so obdavčljivi v skladu z določbo 3. alinee 1. odstavka 15. člena ZDoh. Pri tem dejstvo, da so bili nakazani na račun pravne osebe na podlagi njenih izstavljenih računov kot plačilo za opravljanje storitve, ni odločilno. Davčna organa sta tudi pravilno ocenila namen oziroma motiv za sklenitev spornih pogodb oziroma sporazumov zaradi ugodnejše davčne obremenitve tožnika, zlasti glede na to, da med strankama ni spora v tem, da lahko funkcijo poslovodenja pravne osebe izvaja le fizična oseba.
Določbe 5., 6. in 9. člena Uredbe o vodnih povračilih ne uvajajo nekih novih ali drugačnih kriterijev za izračun vodnega povračila, ki ne bi imeli podlage v 1. in 5. odstavku 124. člena ZV-1.
Iz določb ZV-1 izhaja načelo povrnitve stroškov, zaradi česar mora biti to upoštevano pri določanju cene za osnovno vodnih povračil.
Cena za osnove vodnih povračil za leto 2008 je bila, v nasprotju z 8. členom Uredbe, po katerem jo določi Vlada do 31. decembra tekočega leta za naslednje leto, določena šele s Sklepom, objavljenim v Uradnem listu RS dne 4. 3. 2008. Stališče, da do uveljavitve Sklepa cena ni bila določena, je tako točno. Vendar pa nastala pravna praznina nasprotuje zakonski ureditvi in jo je zato treba zapolniti. Ker je s Sklepom določena cena povsem enaka tisti, ki je veljala za predhodno obdobje (leto 2007) jo je po presoji sodišča treba uporabiti tudi za obdobje, ko cena ni bila določena.
ZRTVS člen 15, 15/1. OZ člen 355, 355/1, 355/1-2, 355/2. Pravilnik o načinu prijavljanja in odjavljanja televizijskih in radijskih sprejemnikov, o evidenci zavezancev ter o načinu plačevanja RTV prispevka (2000) člen 16.
plačilo RTV prispevka - odjava televizijskega sprejemnika - zastaranje terjatve
Stranka se lahko razbremeni plačila RTV prispevka le, če sprejemnik odjavi na način, opisan v Pravilniku o načinu prijavljanja in odjavljanja televizijskih in radijskih sprejemnikov, o evidenci zavezancu ter o načinu plačevanja RTV prispevka.