ZUreP-1 člen 102, 102/1, 111, 111/1. ZJC člen 25, 25/2, 31.
razlastitev - razlastitveni namen - gradnja enostranskega spremljajočega objekta - vrnitev razlaščene nepremičnine - materialni rok za pričetek gradnje objekta - javna korist - načelo sorazmernosti
Rok, kot je postavljen sedaj, ko uresničitev razlastitvenega namena veže na dokončno gradbeno dovoljenje, kar je bodoče negotovo dejstvo, negira element nujnosti razlastitve (posebno v obravnavanem primeru, ko je postopek tekel po 104. členu ZUreP-1). Določba 1. odstavka 102. člena ZUreP-1 obvezuje organ, da določi materialni rok. Materialni rok pa je tisti, ki velja za uveljavitev določenih materialnih pravic (111. člen ZUreP-1 določa, da če razlastitveni upravičenec v roku iz 1. odstavka 102. člena tega zakona ne zagotovi začetka gradnje objekta ali objektov, zaradi katerih je bila razlastitev predlagana, lahko razlaščenec zahteva vrnitev nepremičnine).
Po določbi 34. člena ZNNZ so se nacionalizirala vsa zazidana in nezazidana zemljišča, ki ležijo v ožjih gradbenih okoliših mest in naseljih mestnega značaja, če pa je bila na nacionalizirani gradbeni parceli zgradba, ki ni nacionalizirana, pa je imel njen lastnik pravico brezplačnega uživanja zemljišča, ki ga pokriva zgradba, in zemljišča, ki je namenjeno za njeno normalno uporabo, vse dotlej, dokler stoji na tem zemljišču zgradba. To pa pomeni podržavljenje zemljišča s parc. št. 22/5 v celoti, saj je imetništvo pravice uporabe oziroma uživanja na zemljišču v površini 22 m2 (pod garažo) od prejšnjih uživalk prešlo na takratni državni organ oziroma občino. Glede na povedano je bil obseg podržavljenja v izpodbijani odločbi napačno ugotovljen, posledično pa je bil tudi napačno določen obseg vračila podržavljenega premoženja v tem delu.
Zdoh-2 člen 80, 81, 83. Konvencija med Vlado Republike Slovenije in Zveznim svetom Švicarske konfederacije o izogibanju dvojnega obdavčenja v zvezi z davki na dohodek in premoženje člen 11, 23.
dohodnina - dohodek iz kapitala - obresti - obresti, prejete od pravne osebe iz Švice - dvojno obdavčenje
Da ne bi prišlo do dvojnega obdavčenja, ima zavezanec pravico uveljavljati odbitek za ustrezni znesek davka od dohodka, ki je bil plačan v Švici. V danem primeru pa tožnik ni niti uveljavljal, niti dokazal, da bi iz naslova v Švici prejetih obresti o omenjeni državi plačal kakršnikoli davek.
trošarina - vračilo trošarine - energenti za pogon kmetijske in gozdarske mehanizacije - trošarina za energente za pogon gozdarske mehanizacije - pojem gozdarske mehanizacije
V obravnavani zadevi je sporno, ali je šteti energente za pogon transporterjev traktorjev, transporterja rezervnih delov, mehanične delavnice in gozdarskih kamionov kot energente, ki se porabijo za pogon gozdarske mehanizacije (vključno s traktorji) v smislu 54. člena ZTro. Kriterijev za določanje, kaj sodi v pojem gozdarske mehanizacije po Ztro, po mnenju sodišča ni mogoče iskati v okviru razlage strokovnih institucij glede uporabe t. i. „gozdarskega kamiona“, kot zmotno meni tožnik. Če bi zakonodajalec v navedene ugodnosti želel vključiti tudi energente za pogon kamionov, bi to nedvomno tudi navedel, česar pa ni storil. Zato je glede na vsebino 9. odstavka 54. člena ZTro navedeno olajšavo tolmačiti restriktivno, tako, da se ta olajšava nanaša le na traktorje in drugo kmetijsko in gozdno mehanizacijo (enako izhaja tudi iz Poročevalca DZ RS št. 30 z dne 8. maja 1998).
Pravna podlaga za naložitev plačila trošarine je v 17. členu ZTro. Navedene določbe zavezujejo prav vsakogar, ki ima kakršnokoli povezavo s trošarinskimi izdelki. Plačnik trošarine je tudi oseba, ki kupi trošarinske izdelke v smislu 16. člena ZTro, po katerem je v primeru, če je v skladu s tem členom več oseb odgovornih za plačilo trošarine, odgovarjajo za plačilo trošarine solidarno.
ZSPJS člen 9, 10, 49c, 49c/4. ZUS-1 člen 64, 64/2.
državni pravobranilec - plača - prevedba v plačni razred - upravni spor - ugotovitev nezakonitosti upravnega akta
Po določbi 4. odstavka 49. c člen ZSPJS se nominalni znesek osnovne plače funkcionarja, izračunan v skladu z 49. a in 49. b členom tega zakona, prevede v plačni razred po tem zakonu z uvrstitvijo v po vrednosti najbližji plačni razred iz priloge 1 tega zakona, vendar ne nižje kot v plačni razred, ki je za toliko razredov višji od plačnega razreda funkcije, kot jih je funkcionar dosegel do dneva prevedbe. Tožena stranka se nepravilno sklicuje na 9. člen ZSPJS, saj so določbe 9. člena ZSPJS namenjene urejanju razmerij, ki so na novo nastala že po uveljavitvi ZSPJS, medtem ko so prehodne določbe, kamor se šteje tudi 49. c člen zakona, namenjene določanju prehoda iz starega v nov plačni sistem.
Ker je imel tožnik C.C. možnost vložiti pritožbo zoper upravni akt, pa tega ni storil, je sodišče njegovo tožbo zavrglo.
Ker izpodbijana odločba o zavrnitvi zahteve za denacionalizacijo temelji na (pravnomočnih) ugotovitvenih odločbah o državljanstvu (med drugim tudi na pravnomočni ugotovitveni odločbi o državljanstvu za tožnico), ugotovitev državljanstva kot samostojna pravna celota pa v postopku denacionalizacije pomeni predhodno vprašanje, tožnica neutemeljeno ugovarja, da je prvostopni organ odločil preuranjeno, ker še niso izčrpana pravna sredstva v postopku za ugotovitve državljanstva za tožnico. Ta organ namreč o državljanskem statusu pravne naslednice bivšega lastnika v postopku ni odločal, pač pa se je pravilno oprl na dejstva, ugotovljena z ugotovitveno odločbo o državljanstvu.
ZMed člen 46, 46/1, 95, 95/1, 95/3, 95/4, 98, 98/5. Metodologija strokovnega nadzorstva radijskih in televizijskih programov (2008) člen 5, 5/1, 16, 16/1, 16/5.
oglaševalska vsebina po ZMed - povezava med vsebino in oddajo - namerna promocija izdelka
Povezava med revijo ... in oddajo ... je jasno in namerno vzpostavljena. Namen oddaje ni zgolj seznanjanje gledalcev s pripravo posameznih jedi, temveč je njen namen pritegniti gledalce k nakupu revije, ki vsebuje recepte za jedi, ki so bile v oddaji pripravljene. Oddaja namenoma promovira izdelek, zato je posledično pravilna opredelitev oddaje, skladno s 5. odstavkom 16. člena Metodologije kot informativno propaganda oddaja.
Peti odstavek 95. člena ZMed ne ureja TV prodaje, temveč specialno ureja prodajno TV okno, zaradi česar določbe na podlagi 4. odstavka 95. člena ZMed, ki urejajo TV prodajo, ni moč upoštevati pri informativno propagandnih oddajah. Razlaga smiselnosti uporabe 95. člena ZMed kot jo razlaga tožeča stranka, da bi morala informativno propaganda oddaja trajati najmanj 15 min., je napačna. Iz 5. odstavka 95. člena ZMed izhaja nasprotno, da mora TV prodaja trajati manj kot 15 min., sicer se tovrstna oddaja opredeli kot prodajno TV okno, ki je opredeljeno kot širši programski sklop TV prodaje. Za informativne programske vsebine, kamor se uvršča oddaja ..., nedvomno velja določba 5. odstavka 98. člena ZMed. Zakon namreč za informativno propagande oddaje ne določa drugače.
telekomunikacije - telekomunikacijske storitve - pravica do ugovora zoper odločitev ali ravnanja operaterja - zaračunavanje storitev
Kolikor se tožnica sklicuje na zlorabo njene SIM kartice, se sodišče s toženko strinja, da ni bila dokazana, tudi po presoji sodišča pa tožnica s tem v zvezi varstva ne more zahtevati v postopku na podlagi 92. člena ZEKom.
Sodišče meni, da je obveščanje naročnikov (o novih storitvah, spremembi obstoječih storitev in o navodilih za uporabo posamezne storitve) na spletni strani A. d.d. primeren način obveščanja naročnikov, zato šteje, da se je s spornimi storitvami in njihovo uporabo lahko seznanila tudi tožnica.
Zakon o nacionalizaciji najemnih zgradb in gradbenih zemljišč (1958) člen 38.
denacionalizacija - denacionalizacija zemljišč - pravica uporabe - lastninjenje
Stališče, po katerem bi lastninsko pravico pridobil tisti, ki je vpisan kot imetnik pravice uporabe, ne glede na to, da mu je bila ta pravica odvzeta ali pa jo je morda odsvojil celo sam, in ne tisti, ki je to pravico dejansko imel ob uveljavitvi ZLNDL, bi pomenilo odvzem upravičenj dejanskemu imeniku pravice uporabe, ki je užival varstvo, analogno varstvu lastninske pravice. Zato je potrebno določbe ZLNDL razlagati tako, da postanejo nepremičnine lastnina tistih oseb, ki imajo na nepremičnini dejansko pravico uporabe, ne glede na to, ali so vpisani v zemljiško knjigo.
Odločba organa prve stopnje, s katero je bil prvič naknadno odmerjen carinski dolg, je bila pravočasno izdana, vendar je bila z odločbo organa druge stopnje odpravljena in vrnjena organu prve stopnje v ponovno odločitev. Glede na določbo 281. člena ZUP so bile pravne posledice odločbe organa prve stopnje odpravljene, kar pomeni, da o obveznosti plačila carinskega dolga še ni bilo odločeno. V ponovnem postopku pa je bila odločba organa prve stopnje izdana po poteku petletnega roka za naknaden obračun carinskega dolga, kar pomeni, da ni več podlage za obračun.
ZDDPO- člen 8, 9, 10, 10/1. ZDoh- člen 15, 15/1, 15/1-4.
davek od dobička pravnih oseb - davek od osebnih prejemkov - življenjsko zavarovanje - zavarovalnina - odstop izplačila zavarovalnine - izredni prihodek
V obravnavanem primeru ni sporno, da je bila tožeča stranka (d.o.o.) v letu 2003 na podlagi zavarovalnih polic upravičena do zavarovalnine, katere izplačilo pa je, na temelju posebne izjave, odstopila fizični osebi. Tudi po mnenju sodišča omenjena zavarovalnina, v smislu določb takrat veljavnega ZDDPO in SRS, pomeni izredni prihodek tožeče stranke.
Med strankama ni sporno, da je bila zakupna pogodba sklenjena dne 13. 5. 2005 in je bila tako tožnica dne 30. 6. 2005 zakupnica kmetijskega zemljišča. Na podlagi določbe 57. člena ZDoh-1 je tako tudi davčna zavezanka za plačilo (akontacije) dohodnine iz naslova katastrskega dohodka za zakupljeno zemljišče.
prispevki za socialno varnost - pravica do odmere davka - zastaranje - uradno dejanje pristojnega organa - pretrganje zastaranja
Na podlagi določb 3. in 4. odstavka 3. člena ZDavP-2 določbe zakona, ki se nanašajo na davek, veljajo tudi za prispevke za socialno varnost in tudi za pripadajoče zamudne obresti.
Na podlagi določbe 126. člena ZDavP tek zastaranja pravice do odmere davka pretrga vsako uradno dejanje davčnega organa z namenom odmere davka in o katerem je bil davčni zavezanec obveščen. Tudi po presoji sodišča predstavlja prvotna odločba o odmeri prispevkov za socialno varnost z dne 16. 2. 2007 uradno dejanje davčnega organa z namenom odmere, ki pretrga tek zastaralnih rokov.
Režim odloga plačila trošarine je ureditev, ki se nanaša na proizvodnjo, skladiščenje in prejemanje ali odpremljanje trošarinskih izdelkov, na podlagi katere je obveznost za plačilo trošarine odložena. Pravna podlaga za naložitev plačila trošarine je v 17. členu ZTro. Navedene določbe zavezujejo prav vsakogar, ki ima kakršnokoli povezavo s trošarinskimi izdelki. Plačnik trošarine je tudi oseba, ki kupi trošarinske izdelke v smislu 16. člena ZTro. Solidarna odgovornost iz 4. odstavka 17. člena ZTro, po katerem je v primeru, če je v skladu s tem členom več oseb odgovornih za plačilo trošarine, odgovarjajo za plačilo trošarine solidarno.
dostop do informacij javnega značaja - ustna obravnava - načelo zaslišanja stranke - zavezanec za posredovanje informacij javnega značaja - oseba javnega prava - FIHO - izjeme od dostopa do informacij javnega značaja - poslovna skrivnost - osebni podatek - delni dostop
Na odločitev v zadevi ne vpliva namen prosilca za pridobitev informacije, ki ga zatrjujejo stranke. Pravnega interesa glede na določbe ZDIJZ prosilcu namreč ni treba izkazati.
Sodišče zavrača ugovor tožeče stranke, da bi bilo pri presoji zadeve potrebno upoštevati njen status kot ustanove z določenimi javnopravnimi posebnostmi. Tožeča stranka je namreč z zakonom ustanovljena fundacija, zaradi česar je uvrščena med osebe javnega prava, ki so po 1. členu ZDIJZ zavezanke za posredovanje informacij javnega značaja. Poleg tega razpolaga z javnimi sredstvi, poraba slednjih pa je v skladu s 3. odstavkom 6. člena ZDIJZ javna.
upravni postopek - pritožba - rok za vložitev pritožbe - tek pritožbenega roka - odmera komunalnega prispevka
Zakonsko določeni procesni roki so absolutni (prekluzivni) roki, ki jih ni mogoče podaljšati. Kot določa 235. člen ZUP v prvem odstavku, se pritožba vloži v 15. dneh, če ni z zakonom drugače določeno. 101. člen ZUP določa, da začetka in teka rokov ne ovirajo nedelje in prazniki RS ali dela prosti dnevi v RS.
ZDoh- člen 15, 15/1, 15/1-3, 15/1-4, 16, 16/1, 16/1-5. ZGD člen 246, 248.
dohodnina - davek od osebnih prejemkov - prejemki člana uprave - funkcija člana uprave - pogodba o poslovodenju s pravno osebo - izogibanje plačilu davka - plačila s plačilno kartico družbe
Funkcijo člana uprave lahko izvaja na podlagi določb ZGD (246., 248. člen) le fizična oseba, ki je sposobna pravno veljavno tvoriti voljo. ZGD tudi natančno navaja, kaj se šteje med prejemke članov uprave. Te prejemke lahko prejme le fizična oseba, ne pa pravna oseba. Glede na dejansko in pravno naravo prejemkov tožnika kot člana uprave družbe, predstavljajo ti prejemki osebne prejemke, ki so neločljivo povezani z davčno obveznostjo plačnika za davek od osebnih prejemkov in prispevkov za socialno varnost in sicer so obdavčljivi v skladu z določbo 3. alinee 1. odstavka 15. člena ZDoh. Pri tem dejstvo, da so bili nakazani na račun pravne osebe na podlagi njenih izstavljenih računov kot plačilo za opravljanje storitve, ni odločilno. Davčna organa sta tudi pravilno ocenila namen oziroma motiv za sklenitev spornih pogodb oziroma sporazumov zaradi ugodnejše davčne obremenitve tožnika, zlasti glede na to, da med strankama ni spora v tem, da lahko funkcijo poslovodenja pravne osebe izvaja le fizična oseba.
gradbeno dovoljenje - obnova postopka - vplivno območje objekta - stranka v postopku - zavrženje vloge
Tožeča stranka ni bila vključena v postopek izdaje gradbenega dovoljenja zato, ker se njene nepremičnine ne nahajajo v vplivnem območju gradnje. Tožeča stranka pa svoje vloge ni dopolnila z ekspertnim mnenjem, iz katerega bi bilo razvidno, da je vplivno območje objekta prikazano napačno.
razporeditev javnega uslužbenca na delovno mesto - obnova postopka - objektivni rok za obnovo postopka - predhodno vprašanje
Odločitev o sklepu z dne 1. 3. 1999, ki se nanaša na razporeditev tožnice na delovno mesto sekretarke v sekretariatu za izobraževanje, vzgojo, zdravstvo in socialne zadeve, to je kot višje upravne delavke, uvrščene v VII. tarifni razred, ne pomeni predhodnega vprašanja, ki bi v konkretnem primeru lahko pripeljalo do drugačne odločitve v isti upravni stvari, v kateri je bilo v prejšnjem postopku že odločeno z dokončno odločbo z dne 2. 11. 1999, pravnomočno dne 25. 11. 1999, s katero je bila tožnica razporejena na delovno mesto višje svetovalke za področje kmetijstva, to je prav tako na delovno mesto višje upravne delavke, uvrščene v VII. tarifni razred. Ker ne gre za predhodno vprašanje, je pravilna ugotovitev, da ni podan obnovitveni razlog iz 4. točke 260. člena ZUP, ki ga je uveljavljala tožnica. Posledično je pravilen tudi zaključek prvostopenjskega organa, da ni podan razlog za daljši objektivni rok za uvedbo obnove postopka.