davčna izvršba - prisilna izterjava - izbris družbe iz sodnega registra - obveznost izbrisane družbe - izvršba proti družbeniku izbrisane družbe - rok za uveljavljanje terjatev - rok za uvedbo prisilne izterjave
Iz sklepa Ustavnega sodišča št. U-I-135/2005 z dne 23. 5. 2002 jasno izhaja, da se z njim do končne odločitve Ustavnega sodišča zadrži izvrševanje celotnega 3. poglavja ZFPPod, ki se nanaša na izbris gospodarskih družb iz sodnega registra brez likvidacije, tudi določbe o pravnih posledicah izbrisa, vključno s tistimi določbami ZGD, na katere se ta zakon sklicuje. To pomeni, da se zadrži tudi tek enoletnega roka, ki je predpisan v 2. odstavku 394. člena ZGD. Vsaka drugačna razlaga bi bila v nasprotju s tistim, kar je želelo doseči Ustavno sodišče, to pa je po eni strani preprečiti morebitno škodo, ki bi nastala zaradi izvrševanja teh določb dolžnikom, po drugi strani pa ustrezno zaščititi položaj upnikov, tudi s tem, da se zgolj odloži in ne (s skrajšanjem roka) zmanjša možnost ali celo prepreči uveljavljanje terjatev oziroma njihova prisilna izterjava.
zastopanje na podlagi odločbe o brezplačni pravni pomoči - odmera nagrade odvetniku - podlaga odmere nagrade - obseg odobrene brezplačne pravne pomoči
Ker se pravdni postopek lahko začne le s tožbo, je datum njene vložitve bistven podatek za uporabo predpisov, na katere napotuje 6. odstavek 30. člena ZBPP, saj se po določbi 41. člena ZOdvT za postopke začete na prvi stopnji pred njegovo uveljavitvijo uporablja do tedaj veljavna OT.
Ker je bila brezplačna pravna pomoč upravičencu odobrena za postopek pred sodiščem prve stopnje do prejema prvostopenjske odločbe, spadajo v odobreno pomoč tudi nagrade in stroški ugovora in pritožbe zoper procesne sklepe, izdane pred odločbo, s katero je bil postopek na prvi stopnji končan.
Določbe 5., 6. in 9. člena Uredbe o vodnih povračilih ne uvajajo nekih novih ali drugačnih kriterijev za izračun vodnega povračila, ki ne bi imeli podlage v 1. in 5. odstavku 124. člena ZV-1.
Iz določb ZV-1 izhaja načelo povrnitve stroškov, zaradi česar mora biti to upoštevano pri določanju cene za osnovno vodnih povračil.
Cena za osnove vodnih povračil za leto 2008 je bila, v nasprotju z 8. členom Uredbe, po katerem jo določi Vlada do 31. decembra tekočega leta za naslednje leto, določena šele s Sklepom, objavljenim v Uradnem listu RS dne 4. 3. 2008. Stališče, da do uveljavitve Sklepa cena ni bila določena, je tako točno. Vendar pa nastala pravna praznina nasprotuje zakonski ureditvi in jo je zato treba zapolniti. Ker je s Sklepom določena cena povsem enaka tisti, ki je veljala za predhodno obdobje (leto 2007) jo je po presoji sodišča treba uporabiti tudi za obdobje, ko cena ni bila določena.
pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni položaj prosilca - premoženjsko stanje prosilca - vrednost premoženja
Tožena stranka vrednosti premoženja ni ugotovila na način določen v 6. in 7. členu Pravilnika o ugotavljanju prihrankov in premoženja ter o vrednosti zagotovljene oskrbe v postopku za dodelitev denarne socialne pomoči, ker pred izdajo izpodbijane odločbe ni ugotavljala dejstev, zaradi katerih se vrednost premoženja lahko ugotovi po 7. členu Pravilnika. V izpodbijani odločbi ugotovljena vrednost pa ne temelji niti na izjavi tožnika pač pa le na splošnem podatku, kar pa za ugotavljanje pravno pomembnih dejstev ni skladno s pravili splošnega upravnega postopka.
ZRTVS člen 15, 15/1. OZ člen 355, 355/1, 355/1-2, 355/2. Pravilnik o načinu prijavljanja in odjavljanja televizijskih in radijskih sprejemnikov, o evidenci zavezancev ter o načinu plačevanja RTV prispevka (2000) člen 16.
plačilo RTV prispevka - odjava televizijskega sprejemnika - zastaranje terjatve
Stranka se lahko razbremeni plačila RTV prispevka le, če sprejemnik odjavi na način, opisan v Pravilniku o načinu prijavljanja in odjavljanja televizijskih in radijskih sprejemnikov, o evidenci zavezancu ter o načinu plačevanja RTV prispevka.
ZPNačrt organu občinske uprave nalaga dolžnost, da na zahtevo investitorja objekta komunalni prispevek odmeri.
Napačno je sklicevanje tožene stranke na Odlok kot materialnopravno podlago za odločitev, saj na njegovi podlagi komunalnega prispevka ni bilo moč odmeriti. Ta se namreč odmerja na podlagi Zakona in podzakonskih aktov ministra, občine pa so pristojne le za določitev podrobnejših meril za njegovo odmero.
vojni veteran - priznanje statusa vojnega veterana - območje in čas oboroženih spopadov
Po presoji sodišča termina „v času oboroženih spopadov“ ni mogoče enačiti s terminom „neposredno med oboroženimi spopadi“, saj zadnji dejansko pomeni prisotnost oseb v oboroženih spopadih.
vojni veteran - pogoji za priznanje statusa - cestno podjetje - podjetje z registrirano dejavnostjo cestnega prometa
Tožeči stranki ni mogoče priznati statusa vojnega veterana, saj aktivnosti v zvezi z vložitvijo ter postavitvijo avtocisterne ni opravljala v okviru enega od gospodarskih subjektov, navedenih v točki j. 7. alinee 2. člena Zakona o vojnih veteranih, podana in zatrjevana pa ni kakšna od drugih okoliščin za priznanje statusa vojnega veterana po navedenem zakonu.
ZRLI člen 16c. Statut Mestne občine Ljubljana (uradno prečiščeno besedilo) (2007) člen 68, 71, 71/1, 71/4.
referendum - zahteva za razpis referenduma - predmet referendumskega odločanja - obvezna razlaga predpisa - občinski odlok - pomanjkljivost, ki se lahko popravi ob pozivu na odpravo neskladnosti
Tudi obvezna razlaga predpisa je lahko predmet referendumskega odločanja, saj je obvezna razlaga predpisa za naslovnike pravne norme obvezna, torej zavezujoča. Obvezna razlaga občinskega odloka je prav tako obvezna za naslovnike pravne norme, kot tudi obvezna razlaga zakona, ki jo sprejme državni zbor. Iz navedenega razloga je predmet referenduma lahko tudi obvezna razlaga odloka.
Referendumsko vprašanje mora biti postavljeno v trdilni obliki, saj 16. c člen ZRLI odločno navaja, kako naj se glasi referendumsko vprašanje.
Referendumsko vprašanje in obrazložitev morata biti skladna. Obrazložitev mora pojasnjevati vprašanje, saj je prav v tem smisel obrazložitve. Če temu ni tako, gre za tehnično pomanjkljivost, ki jo lahko tožeča stranka popravi ob pozivu na odpravo neskladnosti.
ZZVN člen 20, 22, 22/3, 24. ZVojI člen 79, 101, 102, 102/2.
status žrtve vojnega nasilja - begunec - revizija odločbe o priznanju statusa žrtve vojnega nasilja - identičnost zahtevka
Do doživljenjske mesečne rente je tožnik po določbi 79. člena ZVojI upravičen od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi zahteve. Na datum ne more vplivati čas vložitve prve zahteve, glede katere je bil postopek odločanja pravnomočno končan, niti v tistem postopku morebitno storjene kršitve, ki so imele za posledico nezakonito odločitev, saj je te mogoče uveljavljati le v pravnih sredstvih zoper odločbo po določbah ZUP in v nadaljevanju s tožbo v upravnem sporu.
ZASP člen 135, 135/1, 148, 149, 149/2, 151, 161, 161/1, 161/1-1, 162, 162/2, 162a, 162a/1. ZUP člen 9. URS člen 87.
ukrep nadzornega organa - Združenje SAZAS - pristojnost za sprejem notranjih aktov - vsebina letnega poročila po ZASP - upravni postopek - načelo zaslišanja strank
V razmerju med kolektivno organizacijo in njenimi člani, ki je po pravni naravi mandatno razmerje, predstavlja letno poročilo realizacijo dolžnosti prevzemnika naročila – kolektivne organizacije o dajanju računa iz opravljenih poslov na splošni ravni. Zato mora biti delitev zbranih sredstev, kar je zakonsko določena vsebina letnega poročila, prikazana tako, da je preverljiva. S tem se članom, tudi zunanjim, zagotavlja statutarna pravica do vpogleda v finančno poslovanje.
ZVO-1 157, 157/1, 157/2, 157/2-1, 157/2-2. Uredba o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja člen 13, 13/6.
inšpektor za okolje - osvetljevanje zunanjega reklamnega panoja - rok za odpravo nepravilnosti
Od obsega ugotovljenih nepravilnosti je odvisno, ali bo inšpektor v smislu 1. točke 1. odstavka 157. člena ZVO-1 lahko odredil rok za odpravo določenih nepravilnosti pri objektu ali ne. Če ugotovljenih nepravilnosti ni mogoče odpraviti in ni mogoče objekta uskladiti s pogoji, določenimi v predpisu, potem tudi ne more biti smiselna določitev roka za odpravo ugotovljenih nepravilnosti.
mednarodna zaščita - pospešeni postopek - elementi za oceno (ne)verodostojnosti - notranja nekonsistentnost navedb - namen odložiti ali onemogočiti odstranitev iz države - Rom iz Srbije - uporaba poročil o vračanju zavrnjenih prosilcev za azil
Kadar gre za pripadnika določene deprivilegirane skupine, kot so Romi, pa tožena stranka ne ugotovi, da prosilec zatrjuje takšne okoliščine, ki v nobenem primeru ne morejo pomeniti preganjanja, pri čemer je tožena stranka v konkretnem primeru pravilno ugotovila le eno nekonsistentnost, ki ni bila neposredno vezana na pogoje za azil, bi morala tožena stranka pred odločitvijo pridobiti vsaj eno relevantno poročilo oziroma vsaj zadnje relevantno mnenje Visokega komisariata ZN za begunce UNHCR glede vračanja zavrnjenih prosilcev za azil, ki so Romi, v Srbijo, in šele na tej podlagi sprejeti odločitev.
pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjeten izgled za uspeh
Po 1. odstavku 24. člena ZBPP se pri presoji dodelitve BPP kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, predvsem pa, da zadeva ni očitno nerazumna oziroma nima verjetnega izgleda za uspeh. Tožena stranka je to oceno opravila in ugotovila, da zadeva nima verjetnega izgleda za uspeh.
ZUP člen 274, 274/2. ZP-1 člen 57, 57/1, 57/2, 57/3, 57/6. ZUS člen 2, 2/2. ZPP člen 18, 18/2.
razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici - očitna kršitev materialnega predpisa - plačilni nalog po ZP-1 - odstop zadeve pristojnemu organu
Tožnik s tožbenimi navedbami uveljavlja nepopolno oziroma napačno ugotovljeno dejansko stanje, ki v nobenem primeru ne more biti podlaga za uporabo izrednega pravnega sredstva iz 2. odstavka 274. člena ZUP.
Plačilni nalog nedvomno ni upravni akt v smislu določbe 2. odstavka 2. člena ZUS-1, temveč gre za odločbo o prekršku, zoper katero lahko kršitelj vloži zahtevo za sodno varstvo. Pristojni prekrškovni organ mora predhodno preizkusiti zahtevo za sodno varstvo in jo šele nato predložiti sodišču za prekrške. Sodišče pa v takšnem primeru ni dolžno odstopiti zadeve pristojnemu prekrškovnemu organu, saj je to dolžno storiti le, če zadeva že spada v sodno pristojnost.
O dovolitvi obnove mora obstajati odločba. V obravnavani zadevi je Vrhovno sodišče odpravilo sklep o dovolitvi obnove postopka in odločbo ministrstva o zavrnitvi pritožbe zoper ta sklep, po določbi 1. odstavka 281. člena Zakona o splošnem upravnem postopku pa se z odpravo odločbe odpravijo tudi pravne posledice, ki so iz nje nastale, zato je bilo potrebno odpraviti tudi izpodbijano odločbo prvostopnega organa, izdano v obnovljenem postopku.
ZUS-1 člen 104, 87. ZUS člen 14, 14/1, 14/2, 25, 25/1, 25/1-3.
upravni spor - ugotavljanje dejanskega stanja - revizija - nova dejstva in dokazi
Glede na določbo 1. odstavka 14. člena ZUS sodišče ne raziskuje oziroma preizkuša dejanskega stanja, ugotovljenega v upravnem postopku, po uradni dolžnosti oziroma v celoti, temveč zgolj v takšnem obsegu, kot ga v tožbi določi tožeča stranka sama, s konkretnimi navedbami oziroma trditvami o napakah ali pomanjkljivostih tega dejanskega stanja.
Sodišče meni, da mu določba 87. člena ZUS-1 ne daje podlage, da bi v ponovljenem postopku upoštevalo novote, ki se nanašajo na dejansko stanje, ugotovljeno v upravnem postopku (in ne na bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporu), s tem pa v obravnavani zadevi tudi ne podlage, da bi v okviru teh navedb raziskovalo oziroma preizkušalo to dejansko stanje.
ZPNačrt člen 71, 71/1, 73, 73/5, 76, 76/1, 79, 79/3, 80, 82, 82/1. EZ člen 20, 20/1, 30, 30/5, 31a. ZEKom člen 7, 7/2, 75, 75/1. Odlok o Programu opremljanja in merilih za odmero komunalnega prispevka za Občino Piran (uradno prečiščeno besedilo) (2012) člen 20. Odlok o komunalnem prispevku Občine Piran (2000) člen 5.
komunalni prispevek - odmera komunalnega prispevka - obstoječi objekt - upravičenost občine do odmere komunalnega prispevka - neskladnost odloka o komunalnem prispevku z ZPNačrt
Z vidika lastnikov obstoječih objektov 80. člen ZPNačrt pomeni, da jim bo zaračunan komunalni prispevek le za tisto komunalno opremo, na katero doslej niso mogli priključiti svojih (obstoječih) objektov, zaradi česar se bo štelo, da se na to infrastrukturo priključujejo na novo, medtem ko bodo komunalni prispevek za infrastrukturo, na katero so objekti že priključeni, dolžni plačati v primeru, če bodo spreminjali namembnost objekta ali njegovo neto tlorisno površino. Občina lahko odmeri komunalni prispevek le za objekte in omrežja infrastrukture, ki so v upravljanju izvajalcev lokalnih gospodarskih javnih služb. Zgolj dejstvo, ali je sama gradila to omrežje, zato ni odločujočega pomena. 5. člen Odloka o komunalnem prispevku je v delu, ki se nanaša na opredelitev obsega infrastrukture, ki je bila upoštevana pri izračunu povprečnih stroškov opremljanja stavbnega zemljišča za 100 % opremljenost stavbnega zemljišča in izrabo 1,00 („e“), v nasprotju z 1. odstavkom 71. člena ZPNačrt. V nasprotju z ZPNačrt je 5. člen Odloka o komunalnem prispevku tudi v delu, ko določa, da se pri izračunu upošteva bruto površina investitorjevega objekta (faktor „b“), medtem ko je v 1. odstavku 82. člena ZPNačrt določeno, da se komunalni prispevek določi glede na neto tlorisno površino objekta.
brezplačna pravna pomoč - vrnitev prejete brezplačne pravne pomoči - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Tožena stranka pri svoji odločitvi ni izhajala iz jezikovne razlage določbe 48. člena ZBPP, po kateri je upravičenec do BPP dolžan povrniti stroške, izplačane iz naslova BPP, če sta kumulativno izpolnjena dva pogoja in sicer: če je upravičenec do BPP delno ali v celoti uspel v postopku in če je na podlagi pravnomočne odločbe sodišča ali na podlagi izvensodne ali sodne poravnave pridobil premoženje oziroma dohodek. Tožena stranka je v postopku ugotovila le, da je tožnica v pravdnem postopku uspela (prvi pogoj), medtem ko drugega pogoja (pridobitev premoženja oziroma dohodka) ni ugotavljala in se do tega sploh ni opredelila.
ZDIJZ člen 6, 6/1, 6/1-9, 6/2, 6/5. ZInfP člen 10, 10/3.
informacija javnega značaja - dostop do informacij javnega značaja - upravni spor - aktivna legitimacija - dokazno breme - dokument v nastajanju - izrek odločbe - določnost izreka
Določba 3. odstavka 10. člena ZInfP je lex specialis glede na določbo 4. odstavka 17. člena ZUS-1 v tem smislu, da se določba 4. odstavka 17. člena ZUS-1 v zadevah dostopa do informacije javnega značaja ne uporablja.
Ob upoštevanju, da je dokazno breme za uveljavljanje izjem na organu, kajti organ zavrne dostop, če se zahteva nanaša na katero izmed zakonskih izjem (1. odstavek 6. člena ZDIJZ), bi sodišče v delu, ki se nanaša na zadevne štiri dokumente lahko sledilo utemeljitvi tožene stranke, vendar samo pod pogojem, če bi bile v izreku razmejitve med posameznimi odločitvami v zvezi z konkretnimi dokumenti dovolj določne, da bi sodišče v skladu z načelom pravne varnosti lahko v točno določenem delu zavrnilo tožbo, in če ne bi bilo nobenega dvoma o tem, ali gre v omenjenem delu obrazložitve izpodbijanega akta za iste dokumente, ki so navedeni v alinejah iz 1. točke izreka odločbe (1. in 6. odstavek 213. člena ZUP ter 7. točka 2. odstavka 237. člena ZUP).