STVARNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO
VS4002902
SPZ člen 166, 167, 167/1. ZPP člen 384, 384/2. ZFPPIPP člen 14, 14/2, 14/2-2, 19, 19/2, 20, 20/4, 21, 21/4, 213, 213/3, 214. ZOR člen 981. ZIZ člen 55, 55/1, 55/1-8.
zastavna pravica - prodaja zastavljenih nematerializiranih vrednostnih papirjev - sodna prodaja zastavljene stvari - izvensodna prodaja zastavljene stvari - domneva o dogovoru o izvensodni prodaji stvari - potrjena prisilna poravnava - ločitvena pravica - zapadlost terjatve - obligacijska tožba - odstop terjatve - pravica do revizije - legitimacija za vložitev revizije - pristojnost slovenskega sodišča
Upnik ima tudi v primeru obstoja domneve o dogovoru o izvensodni prodaji še vedno pravico do sodne prodaje zastavljene stvari.
Upnik lahko uveljavi ločitveno pravico, ni pa tega dolžan storiti. Stvarno jamstvo za izpolnitev terjatve iz določenega dela premoženja dolžnika je le dodano dolžnikovemu osebnemu jamstvu. Upnik zato lahko zahteva izpolnitev terjatve tudi samo na podlagi osebnega dolžnikovega jamstva, torej iz njegovega celotnega premoženja, kot nezavarovano navadno terjatev po pogojih iz potrjene prisilne poravnave v konkurenci z morebitnimi drugimi upniki.
Ločitvena pravica na zapadlost upnikove terjatve ne vpliva.
ZFPPIPP člen 22, 22/1, 22/1-2, 253. ZZK-1 člen 94, 94/3, 94/3-3. ZPP člen 181, 181/2.
dopuščena revizija - stečajni postopek - izločitvena pravica - zavezovalni pravni posel - razpolagalni pravni posel - vpliv začetka stečajnega postopka na vpis v zemljiško knjigo - nedenarna terjatev - ugotovitveni zahtevek
Tožena stranka ima prav, da določba druge alineje 3. točke tretjega odstavka 94. člena ZZK-1 ni lex specialis v razmerju do 253. člena ZFPPIPP. 94. člen ZZK-1 ureja namreč „le“ učnike začetka stečajnega postopka na dovolitev vpisov v zemljiško knjigo, ne predpisuje pa posledic, ki jih ima začetek stečajnega postopka na terjatve upnikov stečajnega dolžnika. Te so urejene v ZFPPIPP. V prvem odstavku 253. člena ZFPPIPP je tako določeno, da se z začetkom stečajnega postopka upnikova nedenarna terjatev pretvori v denarno po tržni vrednosti ob začetku stečajnega postopka.
Če je v primeru prenosa lastninske pravice na nepremičnini sklenjen le zavezovalni pravni posel, ne pa tudi razpolagalni pravni posel, ima kupec le obligacijsko terjatev za izstavitev zemljiškoknjižne listine. Stvarnopravnih zahtevkov na podlagi zavezovalnega pravnega posla v tem primeru nima. Če razpolagalni pravni posel ni bil izvršen do začetka stečajnega postopka nad prodajalcem, ima kupec, ki je svojo obveznost plačila kupnine že v celoti izpolnil, do stečajnega dolžnika tako „le“ nedenarno terjatev, ki jo je treba pretvoriti v denarno po pravilih iz 253. člena ZFPPIPP. 94. člen ZZK-1 narave terjatve kupca, ki je že v celoti izpolnil prodajno pogodbo, ne spreminja. Revidentka ima prav, da določba druge alineje 3. točke tretjega odstavka 94. člena ZZK-1 pride v poštev v primeru vzajemno neizpolnjenih dvostranskih pogodb (265. člen do 268. člen ZFPPIPP), saj se za njih 253. člen ZFPPIPP ne uporablja (glej prvi odstavek 265. člena ZFPPIPP). V primeru pogodbe, ki je s strani ene izmed pogodbenih strank že v celoti izpolnjena, pa je treba uporabiti pravilo iz 253. člena ZFPPIPP. Nedenarno terjatev mora upnik pretvoriti v denarno in jo kot takšno prijaviti v stečajnem postopku nad prodajalcem.
sklep o preizkusu terjatev - napotitev na pravdo - ugotovitev neobstoja prerekane terjatve, ki temelji na izvršilnem naslovu
Sklepa o preizkusu terjatev, s katerim je bila stečajna upraviteljica tožnice napotena na pravdo zaradi ugotovitve neobstoja prerekanih terjatev, ki temeljijo na izvršilnem naslovu, stečajna upraviteljica ni izpodbijala. Sklep je postal pravnomočen. To pomeni, da bi morala tožnica, zato da terjatev upnikov (tožencev) ne bi veljala za priznano, v roku enega meseca od objave sklepa o preizkusu terjatev.
STEČAJNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VS4002895
ZFPPIPP člen 216, 216/2, 211/1. ZIZ člen 264/2, 265. SPZ člen 143.
zahteva za varstvo zakonitosti - zavarovanje terjatve - predhodna odredba - pridobitev ločitvene pravice s predhodno odredbo - ustavitev prekinjenega postopka zavarovanja - pravni učinki potrjene prisilne poravnave - hipoteka - retroaktivna uporaba zakona - poseg v pridobljene pravice
V času, ko je sodišče prve stopnje sprejelo izpodbijano odločitev, je že veljal novi drugi odstavek 216. člena ZFPPIPP; novela ZFPPIPP-F, je tudi le eksplicitno uredila namero zakonodajalca, ki je ostala nespremenjena.
Vlagatelj izpodbija pravnomočni sklep o ustavitvi postopka zavarovanja s predhodno odredbo in razveljavitvi v tem postopku opravljenih dejanj. Pri tem ne zatrjuje, da bi bila zaradi izpodbijane odločitve izbrisana upnikova že vknjižena hipoteka oziroma da bi njegova že priznana terjatev postala ponovno sporna. Posledica ustavitve postopka zavarovanja je bila torej zgolj v tem, da ne obstaja več predhodna odredba in da tudi ne bo odločeno o ugovorih zoper to odredbo. Ker za samo hipoteko in terjatev izpodbijana odločitev ni imela neposrednih posledic, odgovor Vrhovnega sodišča na pravno vprašanje iz zahteve ni odločilen.
sklep o napotitvi na pravdo - izpodbojnosti pravnih dejanj stečajnega dolžnika - objektivni pogoj izpodbojnosti - zloraba procesnih pravic
Tožeča stranka je imela možnost vložiti pritožbo zoper napotitveni sklep, če je menila, da je napačen. Pravnomočen sklep o napotitvi na pravdo pa ne more biti več predmet presoje v tem postopku.
Zloraba procesnih pravic je lahko povzročena le naklepoma. Stranka se mora zavedati, da izvršuje svojo pravico v nasprotju z njenim namenom.
Ker je kreditna pogodba le nadomestila stare kredite, je za presojo objektivnega pogoja izpodbojnosti ključno vprašanje, ali je tožeča stranka s pridobitvijo hipoteke na nepremičninah toženke pridobila več pravic, kot jih je imela pred tem na podlagi že danih kreditov. V primeru, da je pridobila več pravic, so ji bili dani ugodnejši pogoji za poplačilo terjatve v smislu 271. člena ZFPPIPP.
dovoljena revizija državnega pravobranilstva - davčna izvršba - prisilna poravnava - obveznost nastala po začetku prisilne poravnave
Določbo 131. člena ZFPPIPP je treba razlagati tako, da od splošnega pravila o nedovoljenosti izvršbe ali zavarovanja kot pravne posledice začetka postopka prisilne poravnave ni nobene izjeme. Položaji iz drugega odstavka 131. člena ZFPPIPP, za katere se prepoved začetka novega postopka izvršbe oziroma zavarovanja ne uporablja, pa lahko nastanejo samo v stečajnem postopku.
stečajni postopek - uveljavljanje terjatev - ugotovitvena tožba - zahtevek za ugotovitev nedopustnosti izvršbe - pretvorba nedenarnih terjatev v denarne
Zahtevek za ugotovitev neveljavnosti računa in situacije je neutemeljen že iz razloga, ker ne gre za zahtevek, ki bi ga bilo po prvem odstavku 181. člena ZPP mogoče uveljavljati z ugotovitveno tožbo.
Tožeča stranka je zahtevala ugotovitev nedopustnosti izvršbe. Ta zahtevek pa ni zahtevek, s katerim bi tožeča stranka kot stečajni upnik zoper toženo stranko kot stečajno dolžnico uveljavljala terjatev. Gre za zahtevek, s katerim se tožeča stranka brani pred terjatvijo, ki jo zoper njo uveljavlja toženka v izvršilnem postopku. Odločitev sodišč prve in druge stopnje, ki tožbenega zahtevka v tem delu nista meritorno obravnavali, je zato napačna.
STEČAJNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB - ZAVAROVANJE TERJATEV
VS0018261
ZFPPIPP člen 295, 295/2. ZS člen 110, 110/2.
zastavna pravica na nepremičnini - hipoteka - prenehanje hipoteke - prenehanje pravne osebe - kapitalska gospodarska družba - stečaj - prijava terjatve v stečajnem postopku - izbris iz sodnega registra - prenehanje obveznosti - izbris hipoteke - pravno mnenje
Odločitev je v skladu s sprejetim pravnim mnenjem občne seje 21. 6. 2013, po katerem obveznosti kapitalske gospodarske družbe, nad katero je bil opravljen postopek stečaja, z izbrisom iz registra na podlagi pravnomočnega sklepa o končanju stečajnega postopka ne prenehajo, prav tako pa tudi ne obveznosti takšne družbe, ki je prenehala zaradi izbrisa iz sodnega registra brez likvidacije. V obrazložitvi tega mnenja je Vrhovno sodišče pojasnilo, kakšen je vpliv prepozne prijave terjatve v stečajnem postopku tako na obstoj obveznosti stečajnega dolžnika kot tudi na obstoj na te obveznosti vezanih akcesornih pravic. In povsem enake so tudi posledice opustitve prijave.
dopuščena revizija - zavod - stečaj zavoda - odgovornost za obveznosti zavoda - premoženje zavoda - izločitvena pravica na premičninah
Toženka je s premičnim premoženjem (lahko) razpolagala; zatorej v tem obsegu odgovarja za svoje obveznosti, kar velja tudi za poravnavo obveznosti upnikom v stečajnem postopku.
Zavod je samostojna pravna oseba in lastnik premoženja, s katerim lahko razpolaga. Zato se stečajni postopek lahko vodi zoper javni zavod kot insolventnega dolžnika (55. člen ZZ) v zvezi z tretjim odstavkom 23. člena Odloka), pri čemer v (splošno) stečajno maso spada tisto njegovo premoženje, s katerim lahko razpolaga. Ravno zaradi predvidene možnosti presežka prihodkov nad odhodki (22. člen Odloka) je namreč predvidena možnost stečaja, vendar le glede premoženja, s katerim zavod lahko razpolaga. To premoženje se lahko unovči in porabi za kritje stroškov postopka ter (po)plačilo terjatev upnikov, kar logično izhaja iz drugega odstavka 23. člena Odloka.
Zmanjšanje čiste vrednosti premoženja tožeče stranke je pri spornih verižnih kompenzacijah odvisno ravno od vprašanja, ali bi tožeča stranka v primeru, da verižni kompenzaciji ne bi bili sklenjeni, dobila svojo terjatev izpolnjeno in v kolikšnem deležu. Zato so trditve tožene stranke, da bi tožeča stranka v stečajnem postopku nad svojo dolžnico dobila svojo terjatev poplačano v minimalnem znesku, bistvene za presojo, ali je bila zmanjšana vrednost njenega čistega premoženja. Navedeno pa neposredno vpliva na presojo o objektivnem pogoju izpodbojnosti.
V stečajnem postopku sicer ni mogoče izpodbiti celotne verižne kompenzacije, temveč je njene učinke mogoče razveljaviti le v razmerju med stečajnim dolžnikom in osebo, v korist katere je bilo opravljeno sporno dejanje (prvi odstavek 275. člena ZFPPIPP). Korist od verižnih kompenzacij je v razmerju do tožeče stranke imela le tožena stranka, zato je lahko razveljavljen le učinek, ki sta ga imeli verižni kompenzaciji na njuno razmerje. Kljub temu pa je za presojo objektivnega pogoja izpodbojnosti potrebno presoditi tudi razmerje med tožečo stranko in njeno dolžnico (ne pa tudi razveljaviti učinka verižne kompenzacije v tem delu) zato, ker je bil tudi nad njo začet stečajni postopek, kar lahko vpliva na delež poplačila terjatve tožeče stranke kot njene upnice, če bi morala terjatev, ki je prenehala z verižno kompenzacijo, prijaviti v stečajnem postopku.
Tožeča stranka izpodbija navodila, dana hčerinski družbi, ter priznanje njenih ravnanj kot ravnanj izpolnitvenega pomočnika. Navodila tožeče stranke njeni hčerinski družbi sama po sebi ne ustvarjajo izpodbojnih učinkov. Zgolj navodila namreč ne pomenijo ravnanja, ki bi imelo za posledico zmanjšanje čiste vrednosti premoženja tožeče stranke, saj neposredno nimajo učinka na premoženje tožeče stranke.
ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VS4002846
OZ člen 467. ZPPSL člen 104, 149, 156. URS člen 26.
stečajni postopek - javna dražba v stečajnem postopku - stečajna masa - prodaja pravne osebe - prodaja premoženja - povrnitev škode - odgovornost stečajnega senata - odgovornost stečajnega upravitelja - odgovornost države
V konkretnem primeru je šlo za prodajo pravne osebe in v tem okviru za prodajo spornih parcel, pri čemer bi bilo treba morebitno ukinitev „statusa splošnega ljudskega premoženja“ na teh parcelah (šele) doseči v upravnem postopku. Iz Pogodbe o prodaji pravne osebe ne izhaja, da naj bi riziko naknadnega nevpisa lastninske pravice na spornih parcelah nosil prodajalec. Zato je v kontekstu uveljavljanja odškodninske odgovornosti stečajnega upravitelja kot nosilca javnih pooblastil odločilna zgornja ugotovitev in posledična privolitev tožnice v nakup premoženja stečajne dolžnice, ki je obsegalo tudi sporne nepremičnine.
osebni stečaj - odpust obveznosti - pogoji za odpust obveznosti - izbris obsodbe iz kazenske evidence
Pomembno je razlikovanje med ovirami za začetek postopka odpusta obveznosti (postopek za odpust obveznosti se po vložitvi dolžnikovega predloga začne s sklepom o začetku postopka odpusta obveznosti – tretji odstavek 400. člena ZFPPIPP) in med ovirami za sam odpust obveznosti (obveznosti se stečajnemu dolžniku odpustijo s sklepom o odpustu obveznosti – prvi odstavek 407. člena ZFPPIPP).
Iz določb ZFPPIPP o odpustu obveznosti stečajnega dolžnika (v postopku osebnega stečaja) nedvoumno izhaja: (a) da začetek postopka odpusta obveznosti ni dovoljen, če iz kazenske evidence izhaja, da je stečajni dolžnik pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvo, ki (ob odločanju o začetku postopka odpusta obveznosti) še ni izbrisano; (b) da odpust obveznosti ni dovoljen, če iz kazenske evidence izhaja, da je stečajni dolžnik pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvo, ki (ob odločanju o odpustu obveznosti) še ni izbrisano.
ZPP člen 17, 17/3, 22, 22/1, 25, 25/2. ZFPPIPP člen 51, 52, 52/1.
spor o pristojnosti - ustalitev pristojnosti - stečajni postopek - ugovor pristojnosti - sprememba sedeža
Vpis sedeža v sodni register nima oblikovalnih učinkov, temveč se z vpisom ta podatek o družbi samo objavi. Sedež dolžnika je spremenjen (v Novem mestu), že od sprejetja spremembe družbene pogodbe, to je od 7. 5. 2015, in ne šele od vpisa te spremembe v sodni register 16. 7. 2015. Sklicevanje novomeškega sodišča na ustalitev pristojnosti po tretjem odstavku 17. člena ZPP, ker naj bi do spremembe sedeža dolžnika prišlo po vložitvi predloga za začetek stečajnega postopka, tako ni utemeljeno.
Tudi če nakazilo ni bilo izvršeno do začetka stečajnega postopka oziroma je do izvršitve nakazila (poplačila) prišlo zaradi nastopa pravnih posledic začetka stečajnega postopka oziroma na podlagi zakonskih določb o pobotu iz 261. člena ZFPPIPP, je mogoče zahtevati razveljavitev učinkov sprejema pooblastila za nakazilo.
Listine, ki jih v spis vloži stranka, imajo lahko, tako kot to v obravnavanem primeru velja za omenjeni listini, dvojno naravo. To pomeni, da v primeru, ko se stranka na vsebino listine sklicuje v smislu dopolnitve svojih navedb, vsebina te listine predstavlja del njen trditvene podlage, hkrati pa je ta listina tudi dokaz, s katerim stranka te svoje navedbe dokazuje. Kakšno dokazno moč ima taka listina, pa je predmet presoje sodišča.
Blokirani transakcijski računi so resda indic kratkoročne plačilne nesposobnosti dolžnika, ne pomenijo pa sami po sebi tudi njegove insolventnosti. A contrario trditve in dokazi o aktivnih računih dolžnika še niso dovolj za utemeljitev solventnosti dolžnika.
zahteva za varstvo zakonitosti - prisilna poravnava - sklep o začetku postopka prisilne poravnave - pritožba zoper sklep o začetku postopka prisilne poravnave - aktivna legitimacija - predhodni postopek - glavni postopek
Pri vsaki prisilni poravnavi je predhodni postopek tako kratek, da praktično vzeto do priglasitve udeležbe upnikov v njem niti ne more priti. To pa ne pomeni, da je upnikom v prisilni poravnavi na ta način odvzeta pravica do pravnega sredstva. Upniki imajo v prisilni poravnavi pravico do ugovora proti vodenju postopka prisilne poravnave, v katerem lahko uveljavljajo vse vsebinske razloge proti vodenju postopka prisilne poravnave. Na ta način so zavarovane vse njihove pravice, ki bi sicer lahko bile prizadete z vodenjem postopka prisilne poravnave.
odvzem dovoljenja za opravljanje funkcije upravitelja - začasna odredba - rok za izdajo - težko popravljiva škoda - dopolnjevanje navedb v pritožbi - javni interes
V sodni praksi in teoriji ni sporno, da gre pri sedem-dnevnem roku, kot ga določa ZUS-1 v petem odstavku 32. člena, za instrukcijski rok, ki sicer zavezuje sodišče k posebno hitremu postopanju, vendar pa ta rok nima za posledico prekluzije, saj zamuda tega roka ne prepreči, da določenega dejanja ni mogoče opraviti še tudi kasneje.
V pritožbi ni dopustno dopolnjevati navedb o težko popravljivi škodi in z njimi utemeljevati obstoj zahtevanega zakonskega pogoja.
Po presoji Vrhovnega sodišča za osebo, za katero je z dokončno odločbo pristojnega organa ugotovljeno, da ne izpolnjuje več pogojev za opravljanje funkcije, ni mogoče z začasno odredbo (torej niti ne meritorno) za določen čas do pravnomočne odločbe o tem, ugotoviti, da začasno pa še izpolnjuje pogoje ter ji dovoliti opravljanje te funkcije in odložiti odvzem oziroma izbris.
Ker gre pri opravljanju funkcije upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilnega prenehanja za pomembno in odgovorno funkcijo, dano (tudi) na podlagi javnega zaupanja, je že zakonodajalec predpisal, da je odločba o odvzemu dovoljenja za opravljanje funkcije upravitelja dokončna, da torej zoper njo ni pritožbe, in da jo izda pristojni minister na predlog ali po uradni dolžnosti. Izdaja predlagane začasne odredbe bi zato pomenila tak poseg v javni interes, da bi morala tožeča stranka izkazati okoliščine, ki bi bile močnejše od javnega interesa in bi opravičevale izdajo začasne odredbe ter s tem poseg v javni interes.
ODŠKODNINSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0017993
ZPPSL člen 80, 134, 135. ZFPPIPP člen 7. ZOdvT člen 1. ZPP člen 14, 154, 165, 268, 268/1, 377, 384, 384/1.
sklepčnost tožbe - povrnitev škode - odgovornost stečajnega upravitelja - aktivna legitimacija stečajnega dolžnika - pojem udeleženca stečajnega postopka - skrbnost dobrega strokovnjaka - skrbnost stečajnega upravitelja - stvarna pristojnost - gospodarski spor - subjektivni kriterij - izpodbijanje dejanskega stanja v reviziji - vezanost pravdnega sodišča na pravnomočno kazensko obsodilno sodbo - dovoljenost revizije - sklep o stroških postopka - zavrženje revizije
ZPPSL v drugem odstavku 80. člena določa, da stečajni upravitelj odgovarja vsakemu udeležencu v stečajnem postopku za škodo, ki mu jo prizadene namenoma ali iz hude malomarnosti. Stečajni zakon daje stečajnemu upravitelju vrsto pristojnosti, zato je pomembno, da lahko z uveljavljanjem njegove odškodninske odgovornosti zaščitijo svoje interese vsi tisti, katerih pravni položaj je lahko zaradi posebne vloge stečajnega upravitelja prizadet. Zakon pojma udeleženca stečajnega postopka izrecno ne opredeljuje, Vrhovno sodišče pa je že zavzelo stališče, da so udeleženci v stečajnem postopku v smislu drugega odstavka 80. člena ZPPSL ne samo upniki stečajnega dolžnika, temveč tudi stečajni dolžnik.
Ugovorom pasivne legitimacije ne bi bil utemeljen, saj iz določbe 1. člena Zakona o odvetništvu izhaja, da je odvetništvo kot del pravosodja samostojna in neodvisna služba, ki jo opravljajo odvetniki kot svoboden poklic. Da so zasebniki izhaja iz sedmega odstavka 7. člena ZFPPIPP. O vprašanju, ali odvetnik sodi v krog oseb, zaradi katerih je (na podlagi personalnega kriterija iz določb ZPP, ki urejajo veljavnost pravil o postopku v gospodarskih sporih), posamezni pravdni postopek opredeljen kot gospodarski spor ter bodo zanj uporabljena posebna pravila, obstaja obsežna sodna praksa. Ta zavzema enotno stališče, da odvetnik kot zasebnik ne spada v krog oseb iz drugega odstavka 481. člena ZPP niti v krog oseb iz 482. člena ZPP.
Revizijsko sodišče poudarja, da je pravdno sodišče v primeru t. i. identičnega dejanskega stanja vezano na pravnomočno kazensko sodbo glede ugotovitve tistih dejstev, od katerih je bila v kazenskem postopku odvisna odločitev o obstoju kaznivega dejanja in kazenske odgovornosti (14. člen ZPP). Toženec v pravdi zaradi plačila odškodnine za škodo iz istega historičnega dogodka tako ne more več (uspešno) uveljavljati ugovorov, ki nasprotujejo ugotovitvam, ki so tvorile podlago obsodilne sodbe v kazenskem postopku.
STEČAJNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS4002785
ZFPPIPP člen 42, 442, 442/1, 442/10. OZ člen 364, 369.
dopuščena revizija - predlog za dopustitev revizije - dopuščena revizija - povrnitev škode - odgovornost poslovodje odškodninska odgovornost članov poslovodstva - zastaranje terjatev iz gospodarskih pogodb - terjatev pravne osebe, izbrisane iz sodnega registra brez likvidacije - pripoznava dolga - pretrganje zastaranja
Tudi v postopkih dopuščene revizije Vrhovno sodišče odloča o posamičnem sporu, zato presoja le tista pravna vprašanja, ki so odločilna za odločitev v zadevi, ne daje pa svetovalnih pravnih mnenj.