Sklenitev sodne poravnave, četudi v obdobju izpodbojnosti, samo po sebi ni dejanje, ki bi imelo objektivne znake izpodbojnega pravnega dejanja.
Da bi bila sklenitev sodne poravnave izpodbojna, ker sta v posledici njene sklenitve toženca izkoristila dano možnost in pridobila položaj ločitvenih upnikov v stečajnem postopku, bi morale obstajati dodatne okoliščine, ki bi utemeljevale, da je stečajni dolžnik sodno poravnavo s tožencema sklenil prav z namenom, da jo priviligira. Za tak primer bi lahko šlo, če bi tožnici trdili in dokazali, da stečajni dolžnik z njima, za razliko od ostalih bivših družbenikov, ni hotel skleniti sodne poravnave, sami pa sta bili to pripravljeni storiti.
ZPP člen 319, 319/2, 324, 324/3. ZFPPIPP člen 261, 261/1, 261/4.
pobot (kompenzacija) - pobotni ugovor - pobotanje s pravnomočno ugotovljeno terjatvijo - procesno pobotanje - zakonsko pobotanje
Uveljavljanje nasprotne terjatve v pobot ni tožba niti nasprotna tožba (ali vmesna ugotovitvena tožba), temveč svojevrstno (obrambno) uveljavljanje nasprotn(ikov)e terjatve, pravno sredstvo posebne oblike - specifičen način uveljavljanja nasprotnega zahtevka, o obstoju katerega mora sodišče [praviloma] odločiti v izreku sodbe.
Pravilno je stališče revidentke, da je mogoče s procesnim ugovorom zaradi pobotanja uveljavljati tudi terjatev, o kateri je bilo že pravnomočno odločeno. Kljub temu da je bila ena in ista terjatev med istima strankama v enem postopku uveljavljana s tožbo, jo je mogoče v drugem postopku (kot nasprotno terjatev) uveljavljati z ugovorom zaradi pobotanja, če je (še vedno) obstoječa in nepobotana (oziroma kolikor ni bila pobotana).
Pri pobotu po prvem odstavku 261. člena ZFPPIPP gre za zakonski pobot, ko terjatev posameznega upnika do stečajnega dolžnika in nasprotna terjatev dolžnika do tega upnika po samem zakonu z začetkom stečajnega postopka veljata za pobotani, zaradi česar upnik svoje terjatve do stečajnega dolžnika, ki je prenehala zaradi pobota, ne prijavi v stečajnem postopku (četrti odstavek 261. člena ZFPPIPP). Ker sta v takem primeru terjatvi pobotani po samem zakonu, sodišče namreč ne odloči o obstoju ali neobstoju nasprotne (v pobot uveljavljane) terjatve, niti ne izreče pobota.
ZFPPIPP člen 28 - 30, 271, 272. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2.
predlog za dopustitev revizije – pomembno pravno vprašanje - izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika - subjektivni pogoj izpodbijanja – zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Edino vprašanje, ki bi utegnilo biti pomembno, se nanaša na dolžno skrbnost tožene stranke v zvezi s subjektivnim pogojem izpodbijanja. Predlagateljica ga utemeljuje na določbah 28. - 30. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP). Vendar pa navedene določbe očitno ne dajejo podlage za aktivno ravnanje poslovodstva gospodarske družbe (upnice stečajne dolžnice), v smeri ugotavljanja insolventnosti njenih pogodbenih partnerjev, kakor to uveljavlja tožeča stranka v predlogu za dopustitev revizije.
Predlogu se ugodi in se revizija dopusti o pravnem vprašanju, ali je sodišče druge stopnje pravilno uporabilo določbo drugega odstavka 213. člena ZFPPIPP.
OZ člen 3, 92. ZFPPIPP člen 60. ZPP člen 214, 214/1, 214/2, 339.
pogodba o leasingu – finančni leasing - pozitivni pogodbeni interes - ničnost pogodbe – odškodnina - stečajni postopek – prijava terjatev v stečajnem postopku - vsebina prijave terjatve - prekluzija
Posledice neobrazložene oziroma pomanjkljive prijave ureja četrti odstavek 60. člena ZFPPIPP. Te posledice so drugačne, kot so bile po ZPPSL (stranka ni prekludirana s kasnejšim podajanjem trditev in predložitvijo dokazov), zato praksa, izoblikovana na podlagi slednjega, za razmerja, ki se presojajo po ZFPPIPP, ni več uporabljiva.
Pogodbeni dogovor o načinu obračuna obveznosti tožene stranke iz 27. in 28. člena leasing pogodb predstavlja v naprej dogovorjen izračun pozitivnega pogodbenega interesa tožeče stranke (premoženja, ki bi tožeči stranki pripadalo, če bi bila pogodba v celoti pravilno izpolnjena). Ne drži revizijski očitek, da so pravne posledice prenehanja pogodbe urejene kogentno z zakonom. Pogodbeni stranki se lahko v okviru pogodbene avtonomije (3. člen OZ) dogovorita, kakšne so te posledice, kot sta to storili v obravnavanem primeru.
V naprej dogovorjen izračun pozitivnega pogodbenega interesa ne sme presegati nastale škode.
ZPP člen 181, 181/2, 205, 205/1-4. ZPPSL člen 144.
stečajni postopek - prerekanje terjatve - napotitev na pravdo - pravni interes za tožbo – nadaljevanje prekinjenega postopka - zavrženje tožbe
Napotilo Okrožnega sodišča na Ptuju je bilo v skladu s prvim odstavkom 144. člena ZPPSL, tožnica pa ni ravnala po njem, saj nadaljevanja prekinjenega postopka ni predlagala v petnajstih dneh.
Ali je sklep o zavarovanju s predhodno odredbo v korist upnika ustanavljal ločitveno pravico v smislu 19. člena ZFPPIPP v primeru, da je bil pred opravičitvijo predhodne odredbe v smislu drugega odstavka 264. člena ZIZ nad dolžnikom začet stečajni postopek?
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je mogoče izpodbijati oziroma zahtevati razveljavitev učinkov sprejema pooblastila, če nakazilo ni bilo izvršeno do začetka stečajnega postopka oziroma je do izvršitve nakazila (poplačila) prišlo zaradi nastopa pravnih posledic začetka stečajnega postopka oziroma na podlagi zakonskih določb o pobotu 261. člena ZFPPIPP.
stečajni postopek – prodaja premoženja stečajnega dolžnika – javna dražba - ugotovitev ničnosti prodajne pogodbe v stečaju - zloraba postopka - prodaja solastnega deleža nepremičnine v naravi - aktivna stvarna legitimacija
Za zlorabo postopka bi šlo, če bi se izkazalo, da sta toženki v okviru pravno dopustne prodaje premoženja stečajne dolžnice na podlagi javne dražbe prekoračili pravno dopustne meje takšne prodaje, konkretno s (kupo)prodajo solastnega deleža nepremičnine v naravi (s kupoprodajo gostinskega lokala) namesto v njenem idealnem delu (do 16/1000). V primeru ugotovljene zlorabe bi bila dolžnost sodišča, da na zahtevek prizadetega (konkretno tožnice, kot ene od solastnic in imetnic prednostne pravice do nakupa nepremičnine) prekoračeno zakonsko upravičenje vsebinsko omeji/utesni.
V primeru zlorabe postopka bi lahko formal(istič)no (post factum) sklicevanje na peti odstavek 342. člena ZFPPIPP, brez analize zatrjevanih »sumljivih« okoliščin, pomenilo, da je sodišče prav z uporabo petega odstavka 342. člena ZFPPIPP nudilo pravno varstvo zlorabi postopka, kar pa, ne glede na namen zakonodajalca, da zavaruje kupca, gotovo ni bil njegov cilj (predvsem, če bi se izkazalo, da je tudi kupec sodeloval pri očitani zlorabi postopka).
URS člen 2, 14, 14/2, 33, 155. ZFPPod člen 27, 27/4, 27/5. ZFPPod-B člen 1, 2, 3, 4. ZFPPIPP člen 442, 442/6, 442/7, 496. ZFPPIPP-A člen 29, 33, 33/2. ZGD-1 člen 8.
neveljavnost pogodbe – ničnost - izbris družbe iz sodnega registra brez likvidacije – prevzem obveznosti izbrisane družbe – odgovornost družbenikov za obveznosti izbrisane družbe – aktivni družbeniki – ustavna odločba – odsvojitev poslovnega deleža – retroaktivnost - prehodne določbe ZFPPIPP-A
Sodišče je spregledalo prehodno določbo drugega odstavka 33. člena ZFPPIPP-A, v skladu s katero se spremenjena ureditev pravnih posledic izbrisa družbe iz sodnega registra brez likvidacije uporablja za gospodarske družbe, ki so izbrisane iz sodnega registra brez likvidacije po uveljavitvi ZFPPIPP-A. Ker je toženec svoj poslovni delež v družbi že 27. 6. 2006 odsvojil in ob izbrisu družbe iz sodnega registra brez likvidacije 29. 10. 2007 ni bil več njen družbenik, ni bil izpolnjen pogoj iz 1. točke sedmega odstavka 442. člena ZFPPIPP.
dopuščena revizija - odgovornost poslovodje – zastaranje terjatev iz gospodarskih pogodb – zastaralni rok
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali sta sodišči nižjih stopenj s tem, ko pri presoji odgovornosti poslovodje na podlagi določbe 442. člena ZFPPIPP nista upoštevali triletnega zastaralnega roka za zastaranje terjatev iz gospodarskih pogodb, zmotno uporabili materialno pravo.
STEČAJNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS4002393
ZPPSL člen 80, 80/2. ZPP člen 2, 2/1, 41, 357, 367, 367/5, 381.
odgovornost stečajnega upravitelja – sklenitev posojilne pogodbe – posojanje denarja iz stečajne mase – udeleženec stečajnega postopka – skupna škoda – tožba za povrnitev škode zoper stečajnega upravitelja - subjektivna kumulacija tožbenih zahtevkov formalnih sospornikov – prekoračitev tožbenega zahtevka
V času trajanja stečajnega postopka lahko vloži tožbo za plačilo skupne škode zoper razrešenega stečajnega upravitelja novi stečajni upravitelj v imenu stečajnega dolžnika za račun stečajne mase.
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali opustitev preverjanja računovodskih izkazov tožeče stranke pomeni opustitev dolžnega ravnanja v skladu z 28. členom ZFPPIPP.
Zavarovalna pogodba bi bila lahko v takšnem primeru, kot je obravnavan, vzajemno neizpolnjena samo, če bi obstajala obveznost izpolnitve na strani obeh pogodbenih strank. To pomeni, da bi lahko zavarovalnica zahtevala izpolnitev obveznosti za plačilo premij samo, če bi njena obveznost iz zavarovalne pogodbe (to pa je plačilo zavarovalnine, kar predpostavlja nastanek enega ali več zavarovalnih primerov) tudi že nastala v obdobju, ko je Pogodba še trajala, pa ni bila izpolnjena. Torej, če bi tudi zavarovalnica že imela konkretno nastalo obveznost plačila zavarovalnine. Kaj takega pa iz dejanskih ugotovitev sodišč nižjih stopenj, na katere je revizijsko sodišče vezano, ne izhaja.
povrnitev škode - odgovornost družbenika - stečajni postopek - odstop odškodninske terjatve tretjemu v stečajnem postopku - procesna in stvarna legitimacija tretjega
Če je terjatev v stečaju odstopljena posameznemu upniku, jo ta izterja (samo) v svojem imenu in (samo) za svoj račun. Njegova procesna legitimacija zato ni pogojena z odprtostjo stečajnega postopka.
ZFPPIPP člen 46, 271 - 275. ZPP člen 367a, 367a/1.
stečajni postopek - izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika - poravnava obveznosti s strani hčerinske družbe
Revizija se dopusti glede vprašanje: Al
i je v stečajnem postopku glede na pravila ZFPPIPP možno izpodbijati ravnanje stečajnega dolžnika, ki je v tem, da je stečajni dolžnik enega izmed svojih upnikov v celoti poplačal na način, da je podal navodilo svoji hčerinski družbi, da naj iz svojega premoženja poplača tega njegovega upnika (torej upnika stečajnega dolžnika), hčerinska družba pa je to navodilo upoštevala ter terjatev svoje matične družbe (torej stečajnega dolžnika) poplačala, po izvedbi navodila pa je stečajni dolžnik izvedena ravnanja hčerinske družbe priznal kot izpolnitev svojega dolga do upnika.
- ali je v primeru izpodbijanja pravnih dejanj stečajnega dolžnika dopustno dokazovanje objektivnega pogoja izpodbojnosti tudi v primeru, kadar domneva o njegovem obstoju iz 1. točke prvega odstavka 272. člena ZFPPIPP ni izpolnjena oziroma kadar tožena stranka uspe obstoj domneve izpodbiti?
- če upnik pridobi terjatev do stečajnega dolžnika s cesijo – ali je pri ugotavljanju časa izpolnitve obveznosti stečajnega dolžnika (1. točka prvega odstavka 272. člena ZFPPIPP v zvezi z drugim odstavkom 272. člena ZFPPIPP) odločilno razmerje med prvotnim upnikom (oz. cedentom) in stečajnim dolžnikom, ali razmerje med novim upnikom (oz. cesionarjem) in stečajnim dolžnikom?
ZPPSL člen 6, 10, 111, 111/4, 158. ZIZ člen 15, 55, 55/1-7, 136, 137. ZPP člen 339, 339/2-14.
izvršilni postopek – ugovor zoper sklep o izvršbi - stvari, izvzete iz izvršbe – stečajna masa - omejitev izvršbe – ločitvena pravica – bistvena kršitev določb pravdnega postopka – pomanjkljivosti odločbe
Upnik je v predlogu za izvršbo kot sredstvo izvršbe navedel izvršbo na dolžnikovih sredstvih pri organizaciji za plačilni promet, ne pa na posebno ločitveno maso v višini 19.300,00 EUR. To pomeni, da v skladu z določbami ZIZ o omejitvi izvršbe sicer ni mogoče seči na denarna sredstva, pridobljena z unovčenjem premoženja, na katerem je obstajala ločitvena pravica, nikakor pa nima za posledico, da se upnik ne bi mogel poplačati iz drugih sredstev na dolžnikovem transakcijskem računu.
ZBPP člen 24, 24/2, 24/3. ZFPPIPP člen 382, 382/1, 397, 398.
dovoljena revizija – pomembno pravno vprašanje – brezplačna pravna pomoč za osebni stečaj – očitna nerazumnost zadeve – objektivni pogoj za brezplačno pravno pomoč – obstoj premoženja – odpust obveznosti – namen osebnega stečaja in odpusta obveznosti – obseg presoje organa za brezplačno pravno pomoč
Ker je postopek osebnega stečaja urejen kot en postopek, znotraj katerega je kot poseben postopek predviden tudi postopek odpusta obveznosti, mora organ za BPP pri presoji vsake posamične prošnje za brezplačno pravno pomoč za osebni stečaj upoštevati, da je razumnost predloga osebnega stečaja (lahko) tudi v možnosti odpusta obveznosti dolžniku in doseganju pravnih učinkov le-tega, pri čemer pa neobstoj premoženja dolžnika po določbah ZFPPIPP ni ovira za vodenje in (uspešen) zaključek odpusta obveznosti dolžniku. Na presojo razumnosti začetka osebnega stečaja tudi ne more vplivati okoliščina, da prosilec v predlogu osebnega stečaja odpusta obveznosti (še) ni predlagal, saj se navedeni predlog lahko vloži do izdaje sklepa o končanju postopka osebnega stečaja.
Zavrnitev prošnje za brezplačno pravno pomoč za začetek osebnega stečaja zaradi neobstoja premoženja prosilca (dolžnika) je v nasprotju z interesi, ki se zasledujejo z institutom brezplačne pravne pomoči (zagotovitev pravice do socialne države in načela enakosti), kot tudi z interesi, ki se zasledujejo v osebnem stečaju, katerega del je (lahko) tudi odločanje o odpustu obveznosti.
sposobnost biti stranka – izbris iz sodnega registra – prenehanje družbe zaradi stečaja – prenehanje družbe brez pravnih naslednikov – zavrženje revizije
Po določbi 80. člena ZPP mora sodišče (med drugim) ves čas postopka po uradni dolžnosti paziti, ali je tisti, ki nastopa kot stranka, lahko pravdna stranka. Tako je dolžno postopati tudi Vrhovno sodišče. Ob ugotovitvi, da je tožena stranka z izbrisom iz sodnega registra prenehala (in da zaradi zaključka stečaja nima pravnih naslednikov), je odpadla procesna predpostavka za meritorno obravnavanje revizije.