ZPPSL člen 83, 133, 136, 137, 144, 145, 160, 160/2. ZDR člen 29, 36f.
stečajni postopek - prenehanje delovnega razmerja - odpravnina - prijava terjatev - napotitev na pravdo - stroški stečajnega postopka
Odpravnina, ki jo zahteva tožnik, je nastala po začetku stečajnega postopka in se ne obravnava kot priviligirana terjatev (ki se poravnava kot strošek stečajnega postopka), temveč predstavlja strošek stečajnega postopka, za katerega ne velja dolžnost prijave terjatev po 137. členu ZPPSL.
Kljub temu, da je tožnik prijavil odpravnino v stečajnem postopku in mu je bila prerekana, sklep o napotitvi na pravdo nima pravnih učinkov kot pri ostalih terjatvah, ki so zapadle v plačilo pred začetkom stečajnega postopka.
ZPPSL člen 103, 172, 172/7. ZDR člen 105, 204, 204/3.
začetek stečaja - odpoved pogodbe o zaposlitvi - razveljavitev sklepa o začetku stečaja - veljavnost odpovedi - rok za sodno varstvo - denarne terjatve
V primeru razveljavitve sklepa o začetku stečajnega postopka in razveljavitve predloga za začetek stečajnega postopka se pri presoji veljavnosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi zaradi kasneje razveljavljenega sklepa o začetku stečajnega postopka ne morejo upoštevati določbe 103. člena ZPPSL, 7. odstavka 172. člena ZPPSL oziroma 105. člena ZDR. Zakonodajalec ni predvidel ohranitve veljavnosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi zaradi stečaja, če pride do naknadne razveljavitve sklepa o začetku stečaja in predloga za njegov začetek.
družba z omejeno odgovornostjo (d. o. o.) - posledice začetka stečajnega postopka - vrnitev posojila družbenika - delniška družba - kapitalsko posojilo pred in po uveljavitvi ZGD-F
Ena od materialnopravnih posledic začetka stečajnega postopka, sicer določena v (prvem odstavku 433. člena) ZGD, je bila, da družbenik, ki je v času, ko bi družbeniki kot dobri gospodarstveniki morali zagotoviti družbi lastni kapital, namesto tega družbi dal posojilo, ni mogel v stečajnem postopku proti družbi uveljavljati zahtevka na vračilo posojila, ker se je takšno posojilo v stečajnem postopku štelo za premoženje družbe.
Določba prvega odstavka 433. člena ZGD, ki je veljala pred uveljavitvijo novele ZGD-F, je veljala samo pri družbah z omejeno odgovornostjo, v razmerju med družbeniki in družbo z omejeno odgovornostjo, ne pa tudi pri delniških družbah, v razmerju med družbeniki in delniško družbo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VS0012613
ZPPSL člen 63, 64. ZIZ člen 55, 55/1, 55/1-8. ZPP člen 394.
zahteva za varstvo zakonitosti - izvršilni postopek - ugovor zoper sklep o izvršbi - časovne meje pravnomočnosti - opozicijski ugovor - novo dejstvo - učinek potrjene prisilne poravnave - pravnomočen sklep o potrditvi prisilne poravnave - obnova pravdnega postopka
Ni se moč strinjati s stališčem, da bi dolžnik dejstvo pravnomočne potrjene prisilne poravnave, ki je nastopilo po koncu glavne obravnave in po izteku pritožbenega roka, lahko uveljavljal v obnovitvenem postopku. Nova dejstva in dokazi so lahko razlog za obnovo postopka po 10. točki 394. člena ZPP le ob izpolnjevanju predpostavke, da so obstajala že v času odločanja v rednem postopku.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VS4001352
ZZK-1 člen 7, 80. SPZ člen 40, 49, 49/1.
navidezna pogodba (simulirana pogodba) - pravnomočnost - razširjene subjektivne meje pravnomočnosti - pridobitev stvari med pravdo - dejanska seznanitev stranke z izpodbojno tožbo - učinki zaznambe spora - pridobitev lastninske pravice - pridobitni način - vpis v zemljiško knjigo
Učinek pravnomočne sodbe Pg 112/2002 na položaj tožeče stranke izključuje njeno obrambo z ugovorom prodane in izročene stvari po 93. členu SPZ v razmerju do tožene stranke. Zato ta stvarno-pravni ugovor ne more služiti niti za morebitno utemeljitev zahtevka, naj tožena stranka izstavi tožeči stranki listino, ki bo sposobna za vpis lastninske pravice pri spornem stanovanju nanjo v zemljiško knjigo.
Obveznost tožeče stranke je enaka obveznosti družbe M. d.o.o. iz dajatvenega dela pravnomočne sodbe Pg 112/2002, pa čeprav ima konstitutivni del pravnomočne sodbe Pg 112/2002 učinek le zoper stečajno maso tožene stranke iz obravnavanega gospodarskega spora.
razlaga pogodbe - vsebina sporazuma o zavarovanju terjatve - posledice začetka stečajnega postopka - višina obrestne mere
Materialnopravna predpostavka zahtevka na vrnitev dvojne are je odgovornost pogodbi nezveste stranke, ki je aro prejela (drugi odstavek 80. člena ZOR), medtem ko je zahtevek na vrnitev izpolnjenega objektivna posledica razdrtja pogodbe (drugi odstavek 132. člena ZOR). Zgolj opredelitev, da znesek takratnih 201.995,00 DEM »predstavlja« aro, v besedilu sporazuma o zavarovanju sama zase tako še ni ustvarila obveznosti tožeče stranke, da s svojim premoženjem zavaruje tudi morebitno terjatev upnika iz naslova odgovornosti osebnega dolžnika za neizpolnitev prodajne pogodbe.
Revizijsko sodišče v besedilu 114. člena ZPPSL ne najde podlage za stališče, da je ta določba urejala eno izmed materialnopravnih posledic začetka stečajnega postopka – to je, obrestno mero v višini TOM za obrestovanje vseh denarnih terjatev po začetku stečajnega postopka, ne oziraje se pri tem, po kakšni obrestni meri so se obrestovale denarne terjatve pred začetkom stečajnega postopka.
ZOPOKD člen 6. ZPPSL člen 111, 111/1. KZ člen 97, 97/3.
odvzem premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem – država kot upnik stečajnega postopka – stečajni postopek nad zavezancem za vračilo premoženjske koristi – prijava terjatev – pogojne terjatve - zahteva za varstvo zakonitosti
Odvzem premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem, je subsidiarna terjatev. Zato bi morala država v stečajnem postopku dolžnika prijaviti terjatev za odvzem premoženjske koristi, in sicer kot pogojno terjatev.
ZUS-1 člen 22, 22/1, 83, 83/3. ZPP člen 80, 81, 81/5, 205, 205/1-3, 208, 208/1. ZUP člen 50, 153. ZFPPIPP člen 441, 442, 442/6, 442/7, 442/8.
prenehanje stranke upravnega spora – izbris pravne osebe brez likvidacije – prekinitev postopka – nadaljevanje postopka – pravno nasledstvo – aktivni družbenik - zavrženje revizije
Izpodbijani upravni akt, ki se glasi na izbrisano pravno osebo, neposredno ne učinkuje na aktivne družbenike, ampak le, če organ postopek nadaljuje zoper aktivne družbenike.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VS4001396
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
dopuščena revizija - pomembno pravno vprašanje - pobotanje v stečaju - izključitev pobota
Pravno vprašanje iz izreka tega sklepa predlagateljica utemeljeno izpostavlja kot pomembno v smislu prvega odstavka 367.a člena ZPP. Neposredno o njem namreč ni sodne prakse Vrhovnega sodišča (primerjaj pa njegovo sodbo III Ips 64/96 z dne 4. 6. 1997).
Stališče sodišč, da sme stečajni upravitelj priznati le tiste terjatve, ki so v tolikšni meri jasne in izkazane, da ne more biti dvoma o njihovem obstoju, logično in prepričljivo izhaja iz osrednje naloge stečajnega upravitelja, da poskrbi za sočasno in sorazmerno poplačilo vseh upnikov iz celotnega dolžnikovega premoženja.
Plače delavcev, razen za obdobje zadnjih treh mesecev pred začetkom stečajnega postopka (prisilne poravnave), niso privilegirane terjatve iz 160. člena ZPPSL. Sodišče je zato terjatve, ki so dospele do zadnjih treh mesecev pred začetkom postopka prisilne poravnave, tožniku pravilno priznalo pod pogoji prisilne poravnave, kasneje zapadle pa v celoti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – STVARNO PRAVO – STEČAJNO PRAVO
VS0012556
SPZ člen 39, 49, 49/1, 49/2. ZPP člen 274, 274/1. ZPPSL člen 131, 131/1, 137, 137/1.
pridobitev lastninske pravice na nepremičnini – pridobitni naslov – pridobitni način – obligacijskopravni zahtevek na izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila – pravni interes za tožbo - izločitvena pravica – prijava terjatve v stečajnem postopku - načelo ločevanja zavezovalnega in razpolagalnega pravnega posla
Tožnik z obravnavano tožbo uveljavljane nedenarne obligacijskopravne terjatve v stečajnem postopku toženca ni prijavil, zato nima pravnega interesa za vodenje konkretne pravde, saj ne glede na njen izid nima pravice do poplačila v njej uveljavljane terjatve oziroma njenega denarnega ekvivalenta.
ZDavP člen 44, 51, 51/2, 53. ZPPSL člen 111, 137, 137/1.
izterjava davčnega dolga – stečaj – uvedba stečajnega postopka nad dolžnikovim dolžnikom – zastavna pravica – rubež terjatve
Davčni organ v zvezi z rubežem terjatve, ki se opravi po določbah ZDavP, ne pridobi položaja privilegiranega upnika, ki pridobi na dolžnikovi terjatvi tudi zastavno pravico in s tem v stečajnem postopku ločitveno pravico. Po ZDavP torej z rubežem terjatve zakonita zastavna pravica ne nastane.
Z začetkom stečajnega postopka je tako prenehalo pravno razmerje iz sklepa o prisilni izterjavi dolga med davčnim organom in tožnikovim dolžnikom, saj davčni organ z rubežem ni pridobil zastavne pravice na dolžnikovi terjatvi in posledično ločitvene pravice v stečajnem postopku, zato bi moral tožnik kot upnik prijaviti svojo terjatev zoper dolžnika stečajnemu senatu (prvi odstavek 137. člena ZPPSL).
Ugovor pasivne legitimacije je tožena stranka utemeljevala s trditvijo, da je tožeča stranka toženi z izpodbijanimi pravnimi dejanji vrnila denar tožene stranke, ki zato naj ne bi bil postal del stečajne mase. Da bi bil njen takšen ugovor utemeljen, bi morala tožeča stranka trditi in dokazati, da ji je bil vrnjen denar, ki je bil ob izročitvi tožeči stranki individualiziran na ustrezen način, tako da bi ga bilo mogoče po posameznih enotah, ali skupno objektivno in tudi namensko ločiti kot lastninski species od drugega denarja, s katerim je utegnila tožeča stranka razpolagati (prim. načelno pravno mnenje občne seje Vrhovnega sodišča Republike Slovenije z dne 26. in 27. 10. 1981, Poročilo VSS 1/81 str. 77).
ZUS-1 člen 22, 22/1.ZPP člen 81, 81/5, 346, 346/1.
zaključek stečaja - pritožba, ki jo vloži ustanovitelj - zavrženje - neobstoječa pravna oseba brez pravnega naslednika
Ker je kot tožeča stranka v upravnem sporu nastopala družba, ki je zaradi stečaja prenehala obstajati, pritožbo pa je vložil ustanovitelj te družbe, je pritožbo vložila oseba, ki ni imela te pravice.
ZPPSL člen 111, 143, 144.ZPP člen 181, 181/2, 205, 205/1, 205/1-15, 339, 339/1.ZOR člen 286, 287.
sklep o napotitvi stečajnega senata - pravnomočnost - obstoj ločitvene pravice - pravni interes za ugotovitveno tožbo
Ker je tožeča z vložitvijo ugotovitvene tožbe tako ravnala skladno vsebini izreka sklepa stečajnega sodišča, ji pravnega interesa ni mogoče odreči. Ta je namreč izkazan že s pravnomočnim napotitvenim sklepom. V tovrstnih primerih je treba šteti, da gre za situacijo, ki je primerljiva s položajem vlagatelja ugotovitvene tožbe, opredeljene s posebnimi predpisi (arg. drugi odstavek 181. člena ZPP). Pravdno sodišče v takem primeru po drugem odstavku 181. člena ZPP nima dolžnosti, da presoja o pravnem interesu vlagatelja ugotovitvene tožbe.
Revizijsko sodišče pritrjuje stališču sodišča druge stopnje, da tožnik ni vložil sklepčne tožbe. Oblikovalni tožbeni zahtevek, ki se glasi: „Ugotovi se, da pravna dejanja tožene stranke Š...Ć storjena v zadnjem letu pred začetkom stečajnega postopka nad stečajnim dolžnikom Š...Ć, to je Š...Ćnakazilo – asignacija z dne Š...Ć, na podlagi katere je tožena stranka od tretje osebe, nakazanke - asignantke) prejela Š...Ć SIT nima učinka proti stečajni masi“ se namreč ne nanaša na dejanje, ki bi ga storil stečajni dolžnik, kot bi se glede na izrecno določbo prvega odstavka 125. člena ZPPSL, po kateri so izpodbojna pravna dejanja stečajnega dolžnika, moralo. Brez utemeljenega oblikovalnega tožbenega zahtevka pa niti dajatveni zahtevek ne more biti utemeljen.
izvršba po začetku postopka prisilne poravnave - prispevki za socialno varnost in davek od osebnih prejemkov - privilegirane terjatve - pojem plače - bruto ali neto znesek - država kot privilegiran upnik
Z izplačilom plače nastane obveznost plačila davkov in prispevkov, povezanih s tem izplačilom, pod pojmom plače pa je v obravnavnem primeru šteti bruto plače in ne neto plače, kot to zagovarja tožnik. To stališče pa je v skladu tudi z ustaljeno prakso Vrhovnega sodišča, po kateri pojem plače v zakonodaji, če ni izrecno določeno drugače, vedno pomeni bruto zneske. Zato imajo tudi davki in prispevki iz naslova plač in nadomestila plač po 1. točki drugega odstavka 160. člena ZPPSL naravo privilegiranih terjatev in na tej podlagi tudi država status privilegiranega upnika.