Plače delavcev, razen za obdobje zadnjih treh mesecev pred začetkom stečajnega postopka (prisilne poravnave), niso privilegirane terjatve iz 160. člena ZPPSL. Sodišče je zato terjatve, ki so dospele do zadnjih treh mesecev pred začetkom postopka prisilne poravnave, tožniku pravilno priznalo pod pogoji prisilne poravnave, kasneje zapadle pa v celoti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – STVARNO PRAVO – STEČAJNO PRAVO
VS0012556
SPZ člen 39, 49, 49/1, 49/2. ZPP člen 274, 274/1. ZPPSL člen 131, 131/1, 137, 137/1.
pridobitev lastninske pravice na nepremičnini – pridobitni naslov – pridobitni način – obligacijskopravni zahtevek na izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila – pravni interes za tožbo - izločitvena pravica – prijava terjatve v stečajnem postopku - načelo ločevanja zavezovalnega in razpolagalnega pravnega posla
Tožnik z obravnavano tožbo uveljavljane nedenarne obligacijskopravne terjatve v stečajnem postopku toženca ni prijavil, zato nima pravnega interesa za vodenje konkretne pravde, saj ne glede na njen izid nima pravice do poplačila v njej uveljavljane terjatve oziroma njenega denarnega ekvivalenta.
ZDavP člen 44, 51, 51/2, 53. ZPPSL člen 111, 137, 137/1.
izterjava davčnega dolga – stečaj – uvedba stečajnega postopka nad dolžnikovim dolžnikom – zastavna pravica – rubež terjatve
Davčni organ v zvezi z rubežem terjatve, ki se opravi po določbah ZDavP, ne pridobi položaja privilegiranega upnika, ki pridobi na dolžnikovi terjatvi tudi zastavno pravico in s tem v stečajnem postopku ločitveno pravico. Po ZDavP torej z rubežem terjatve zakonita zastavna pravica ne nastane.
Z začetkom stečajnega postopka je tako prenehalo pravno razmerje iz sklepa o prisilni izterjavi dolga med davčnim organom in tožnikovim dolžnikom, saj davčni organ z rubežem ni pridobil zastavne pravice na dolžnikovi terjatvi in posledično ločitvene pravice v stečajnem postopku, zato bi moral tožnik kot upnik prijaviti svojo terjatev zoper dolžnika stečajnemu senatu (prvi odstavek 137. člena ZPPSL).
Ugovor pasivne legitimacije je tožena stranka utemeljevala s trditvijo, da je tožeča stranka toženi z izpodbijanimi pravnimi dejanji vrnila denar tožene stranke, ki zato naj ne bi bil postal del stečajne mase. Da bi bil njen takšen ugovor utemeljen, bi morala tožeča stranka trditi in dokazati, da ji je bil vrnjen denar, ki je bil ob izročitvi tožeči stranki individualiziran na ustrezen način, tako da bi ga bilo mogoče po posameznih enotah, ali skupno objektivno in tudi namensko ločiti kot lastninski species od drugega denarja, s katerim je utegnila tožeča stranka razpolagati (prim. načelno pravno mnenje občne seje Vrhovnega sodišča Republike Slovenije z dne 26. in 27. 10. 1981, Poročilo VSS 1/81 str. 77).
ZUS-1 člen 22, 22/1.ZPP člen 81, 81/5, 346, 346/1.
zaključek stečaja - pritožba, ki jo vloži ustanovitelj - zavrženje - neobstoječa pravna oseba brez pravnega naslednika
Ker je kot tožeča stranka v upravnem sporu nastopala družba, ki je zaradi stečaja prenehala obstajati, pritožbo pa je vložil ustanovitelj te družbe, je pritožbo vložila oseba, ki ni imela te pravice.
ZPPSL člen 111, 143, 144.ZPP člen 181, 181/2, 205, 205/1, 205/1-15, 339, 339/1.ZOR člen 286, 287.
sklep o napotitvi stečajnega senata - pravnomočnost - obstoj ločitvene pravice - pravni interes za ugotovitveno tožbo
Ker je tožeča z vložitvijo ugotovitvene tožbe tako ravnala skladno vsebini izreka sklepa stečajnega sodišča, ji pravnega interesa ni mogoče odreči. Ta je namreč izkazan že s pravnomočnim napotitvenim sklepom. V tovrstnih primerih je treba šteti, da gre za situacijo, ki je primerljiva s položajem vlagatelja ugotovitvene tožbe, opredeljene s posebnimi predpisi (arg. drugi odstavek 181. člena ZPP). Pravdno sodišče v takem primeru po drugem odstavku 181. člena ZPP nima dolžnosti, da presoja o pravnem interesu vlagatelja ugotovitvene tožbe.
Revizijsko sodišče pritrjuje stališču sodišča druge stopnje, da tožnik ni vložil sklepčne tožbe. Oblikovalni tožbeni zahtevek, ki se glasi: „Ugotovi se, da pravna dejanja tožene stranke Š...Ć storjena v zadnjem letu pred začetkom stečajnega postopka nad stečajnim dolžnikom Š...Ć, to je Š...Ćnakazilo – asignacija z dne Š...Ć, na podlagi katere je tožena stranka od tretje osebe, nakazanke - asignantke) prejela Š...Ć SIT nima učinka proti stečajni masi“ se namreč ne nanaša na dejanje, ki bi ga storil stečajni dolžnik, kot bi se glede na izrecno določbo prvega odstavka 125. člena ZPPSL, po kateri so izpodbojna pravna dejanja stečajnega dolžnika, moralo. Brez utemeljenega oblikovalnega tožbenega zahtevka pa niti dajatveni zahtevek ne more biti utemeljen.
izvršba po začetku postopka prisilne poravnave - prispevki za socialno varnost in davek od osebnih prejemkov - privilegirane terjatve - pojem plače - bruto ali neto znesek - država kot privilegiran upnik
Z izplačilom plače nastane obveznost plačila davkov in prispevkov, povezanih s tem izplačilom, pod pojmom plače pa je v obravnavnem primeru šteti bruto plače in ne neto plače, kot to zagovarja tožnik. To stališče pa je v skladu tudi z ustaljeno prakso Vrhovnega sodišča, po kateri pojem plače v zakonodaji, če ni izrecno določeno drugače, vedno pomeni bruto zneske. Zato imajo tudi davki in prispevki iz naslova plač in nadomestila plač po 1. točki drugega odstavka 160. člena ZPPSL naravo privilegiranih terjatev in na tej podlagi tudi država status privilegiranega upnika.
ZPPSL člen 83. Odredba o merilih za določanje nagrad stečajnim upraviteljem, upraviteljem prisilne poravnave in likvidacijskim upraviteljem člen 2, 3, 13, 13a.
odmera nagrade stečajnemu upravitelju - zahteva za varstvo zakonitosti
Določilo četrtega odstavka 3. člena o merilih za določanje nagrad stečajnim upraviteljem, upraviteljem prisilne poravnave in likvidacijskim upraviteljem je neločljivo povezano s VI. postavko prvega odstavka 9. člena Odredbe, ki se je valorizirala. Od prvotnega besedila odredbe so bili namreč sprejeti štirje Sklepi o uskladitvi zneskov nagrad za delo stečajnih upraviteljev (Ur. l. RS, št. 18/2002, 27/2003, 56/2004, 56/2005) ki so (med drugim) usklajevali zneske nagrad iz tabele prvega odstavka 3. člena z rastjo cen življenjskih potrebščin. Skladno tem spremembam je treba prilagoditi tudi znesek najvišje nagrade iz četrtega odstavka 3. člena Odredbe.
ZPPSL člen 171, 171/2.ZPP člen 76, 80, 205, 205/1-3, 205/1-4.ZUS-1 člen 22, 22/1.
zaključek stečajnega postopka - prenehanje pravne osebe - sposobnost biti stranka - pravno nasledstvo - prekinitev postopka - zavrženje revizije
Kadar pravna oseba preneha obstajati zaradi zaključka stečajnega postopka, nima pravnega naslednika. To pomeni, da bi prekinitev postopka trajala večno in se postopek ne bi mogel nikoli nadaljevati. S prenehanjem je pravna oseba izgubila svojo sposobnost biti stranka, ki pa je procesna predpostavka, ki mora obstajati ves čas postopka, zato Vrhovno sodišče takšne vloge zavrže kot nedovoljene.
zahteva za varstvo zakonitosti - stečajni postopek - odstavitev stečajnega upravitelja - ugovor upravitelja zoper sklep o odstavitvi - pravno sredstvo upnika zoper sklep o zavrnitvi predloga za odstavitev upravitelja
Po 2. odstavku 82. člena ZPPSL ima proti sklepu o odstavitvi stečajni upravitelj pravico do ugovora, o katerem dokončno odloča stečajni senat. Iz pravkar povzetega besedila 2. odstavka 82. člena ZPPSL sledi, da je ugovor pravno sredstvo stečajnega upravitelja proti sklepu o njegovi odstavitvi. To določilo se tako ne nanaša na vprašanje, katero pravno sredstvo ima upnik proti sklepu o zavrnitvi njegovega predloga za odstavitev stečajnega upravitelja. Zato je treba uporabiti splošno pravilo iz 1. odstavka 13. člena ZPPSL, ki določa, da je v stečajnem postopku zoper sklep sodišča prve stopnje dopustna pritožba.
vročanje - vročanje s fikcijo - obvestilo o prispelem pismu - navedba naslovnika na obvestilu o prispelem pismu - vročitev predloga za začetek stečajnega postopka - možnost obravnavanja pred sodiščem - absolutna bistvena kršitev določb postopka - zahteva za varstvo zakonitosti
Ker na obvestilu o (sicer pravilno naslovljenem) prispelem pismu ni bila navedena (niti skrajšana) dolžnikova firma, ni mogoče šteti, da je bilo dolžniku sporočeno, da ga na pošti čaka nanj naslovljeno pisanje, ki se bo po 141. členu ZPP štelo za vročeno, če ga v določenem roku ne bo prevzel.
Sprožanje posebnega, vzporednega postopka glede odločanja o statusu (načinu plačila) neprerekanih terjatev v stečaju zaradi posebne ureditve, ni dopustno.
Ne gre za subjektivno spremembo tožbe, če je bila ta sprva vložena zoper toženo stranko kot s.p., nato pa je zaradi njenega stečaja tožeča stranka označbo tožene stranke popravila tako, da se je ta glasila le še na fizično osebo.
Z zaključkom stečaja podjetnika posameznika obveznosti, ki so nastale do začetka stečajnega postopka, v celoti ugasnejo. Pri tem ni mogoče trditi, da subjekta, ki bi bil lahko tožen na plačilo obveznosti podjetnika posameznika, ki izvira izpred začetka stečajnega postopka, ni več, saj oseba, ki je bila podjetnik, še vedno živi in ima procesno sposobnost. O tožbenem zahtevku za plačilo takšne obveznosti je zato treba kljub zaključku stečajnega postopka odločiti (zavrnilna odločba), ne pa tožbo zavreči.
stečaj zemljiškoknjižnega lastnika - prodaja funkcionalnega zemljišča v stečajnem postopku - ničnost - pravni promet s funkcionalnim zemljiščem - originarna pridobitev lastninske pravice
Prodaja funkcionalnega zemljišča, ki pripada stavbi v etažni lastnini, v stečajnem postopku nad zemljiškoknjižnim lastnikom, po sklepu stečajnega senata, pomeni za kupca pridobitev lastninske pravice na originaren način (156. člen ZPPSL in 192. člen ZIZ). Vknjižba lastninske pravice na kupca je deklaratorne narave.
IZVRŠILNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VS4001212
ZPP člen 431. ZPPSL člen 36, 36/1.ZS člen 110, 110/2.
izvršba na podlagi verodostojne listine vložene pred začetkom postopka prisilne poravnave - plačilni nalog - pravno mnenje - zahteva za varstvo zakonitosti
Glede na pravno mnenje Vrhovnega sodišča z dne 16.6.1998 se v primeru vložitve predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine pred začetkom postopka prisilne poravnave, o katerem odloča sodišče po njegovem začetku, dajatveni del predloga za izvršbo šteje za tožbo s predlogom za izdajo plačilnega naloga po (sedaj veljavnem) 431. členu ZPP. Od njegovega sprejema se okoliščine niso bistveno spremenile, tako da bi utemeljevale odstop od sprejetega in uveljavljanega pravnega mnenja.
stečaj samostojnega podjetnika posameznika – iztožljivost terjatve po zaključku stečaja
Po določbi 7. točke 1. člena Zakona o gospodarskih družbah (ZGD) je samostojni podjetnik posameznik fizična oseba, ki na trgu samostojno opravlja pridobitno dejavnost kot svojo izključno dejavnost. Čeprav je samostojni podjetnik fizična, ne pa pravna oseba, ga ZGD vključuje v sistem gospodarskih subjektov (člen 72), zato tudi za stečaj samostojnega podjetnika obveljajo določbe ZPPSL (99. člen). Vendar pa so proti samostojnemu podjetniku po končanem stečaju – ker je fizična oseba – še vedno iztožljive le terjatve, ki so osebne narave in ki se ne nanašajo na poslovno dejavnost, zaradi katere je prišlo do uvedbe in končanja stečaja.
V zavarovanje kredita je F.P. s.p. izdal menico, v kateri sam nastopa kot trasat in solidarni porok. To pa ni mogoče. Možnost takšne zaveze bi pomenila, da bi se dejansko zavezal kot porok za svojo lastno obveznost. Tako za poroštvo ne zadošča zgolj iz druge sfere istega subjekta, v konkretnem primeru iz poslovne sfere fizične osebe.
Za stečaj samostojnega podjetnika sicer veljajo iste določbe kot za stečaj pravnih oseb. Vendar je drugačna končna posledica, saj samostojni podjetnik, ki je to prenehal biti z zaključkom stečaja, kot fizična oseba obstaja še naprej in je torej lahko tožen. Tako ni mogoče reči, da tožnik nima pravnega interesa za vložitev samostojne tožbe za poplačilo terjatve. Vodenje stečajnega postopka je razlog, da upnik nima pravnega interesa za vložitev samostojne tožbe za poplačilo terjatve (kajti če teče stečajni postopek, poplačila ni mogoče uveljavljati še v drugem vzporednem postopku) in ne neprijava terjatve sama po sebi ter hkrati nemožnost poplačila v stečaju.
ZOR člen 361, 379, 379/1, 388.ZPP člen 360, 360/1. ZPPSL člen 31, 31/2, 31/4, 36, 36/1, 45, 60, 60/1, 60/2, 71, 71/1, 111, 111/3. Zakon o izvršilnem postopku člen 251c, 251c/2, 251d, 251d/2.
bistvena kršitev določb pravdnega postopka – presoja pritožbenih navedb – poprava tožbene navedbe – prisilna poravnava – pravica do ločenega poplačila – zastavna pravica na nepremičnini - hipoteka - odstop s hipoteko zavarovane terjatve – zavarovanje denarne terjatve na podlagi sporazuma strank – sklep o odreditvi zavarovanja na podlagi sporazuma strank – učinek potrjene prisilne poravnave na zastavno pravico, pridobljeno v postopku zavarovanja – vpis prenosa hipoteke v zemljiško knjigo med postopkom prisilne poravnave - učinek postopka prisilne poravnave na postopek izvršbe – učinek postopka prisilne poravnave na postopek zavarovanja - zastaranje – judikatna terjatev - pretrganje zastaranja
Ker je bila terjatev tožeče stranke zavarovana z zastavno pravico in te zastavne pravice ni dobila z izvršbo v zadnjih dveh mesecih pred izdajo sklepa o začetku prisilne poravnave, potrjena prisilna poravnava tožene stranke nanjo ni imela pravnega učinka.
Določbe 111. člena ZPPSL se za postopek prisilne poravnave ne uporabljajo, ker je vpliv prisilne poravnave na postopke izvršb in zavarovanj posebej urejen v 36. členu ZPPSL (primerjaj prvi odstavek 71. člena ZPPSL) .