Neenak položaj upnikov z neplačanimi terjatvami v primerjavi s položajem upnikov, ki so jim bile terjatve poplačane pred uvedbo postopka prisilne poravnave, je zakonska posledica prisilne poravnave in ne pomeni protipravnega neenakopravnega položaja upnikov. To velja tudi za terjatve iz naslova plače, kolikor ne gre za prednostno terjatev iz 160. člena ZPPSL (plačo oz. nadomestilo plače za obdobje zadnjih 3 mesecev pred začetkom postopka prisilne poravnave).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VS41057
ZIZ člen 243, 244, 245. ZDavP člen 41, 44, 44/2, 44/3, 46, 46/1, 46/2, 81, 81/1, 82. ZDavP-1 člen 40.ZDavP-2 člen 106, 106/1, 106/4.ZUP člen 285, 285/1.
stečaj samostojnega podjetnika posameznika - dolgovni seznam - vpliv zaključka stečajnega postopka nad samostojnim podjetnikom na postopek odločanja o zahtevi za varstvo zakonitosti - vpliv zaključka stečajnega postopka nad samostojnim podjetnikom na njegove davčne obveznosti - zavarovanje davčnega dolga z zastavno pravico na nepremičnini
Presoja sodišč nižjih stopenj, da bi upnik lahko zavarovanje terjatve v sodnem postopku zahteval šele, če bi bila neuspešna davčna izvršba na dolžničine dohodke, terjatve in premičnine, je v nasprotju z določbami Zakona o izvršbi in zavarovanju in Zakona o davčnem postopku, ki sta veljala v času odločanja sodišča prve stopnje.
Tožniki so z razlastitvijo izgubili lastninsko pravico na razlaščenih nepremičninah. Kasneje pa je prišlo do odprave odločbe o razlastitvi. Z dokončnostjo odločbe o odpravi razlastitvene odločbe so tožniki pridobili pravico, da se sporne nepremičnine v stečaju izločijo iz premoženja tožene stranke.
Za odločitev o obstoju izločitvene pravice ni pomembno trenutno zemljiškoknjižno stanje in prav tako ni potrebno, da bi tožniki ob začetku stečajnega postopka že izpolnjevali vse pogoje za vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo.
OZ člen 766, 766/3, 779, 779/2, 785. ZPPSL člen 123.
pogodba o naročilu - mandat - plačilo prevzemniku naročila - pravica do sorazmernega dela plačila - plačilo odvetniških storitev - plačilo za zastopanje - uspeh v pravdi - vpliv stečaja na pogodbo o naročilu
Ker tožeča stranka ni opravila vseh poslov, ki so bili predmet naročila (toženo stranko do konca zastopala v pravdi proti A., d.d.), temveč le del (napisala dopis in vložila tožbo), ima pravico le do sorazmernega dela plačila (drugi odstavek 779. člena OZ).
Pogodba o naročilu je zaradi stečaja tožene stranke prenehala. Tako določata 785. člen OZ in 123. člen ZPPSL.
ZIZ člen 55, 55/1-8. ZPPSL člen 59, 59/3, 61, 61/1, 64, 64/1, 64/2, 64/3.
trditveno breme - izvršilni postopek - izvršilni naslov - potrjena prisilna poravnava - časovne meje pravnomočnosti - učinki prisilne poravnave - opozicijski ugovor
Tretji odstavek 64. člena ZPPSL se nanaša na tiste terjatve, ki v sklepu o potrditvi prisilne poravnave niso bile ugotovljene niti ni upnik v zvezi z njimi pred potrjeno prisilno poravnavo pridobil izvršilnega naslova. Sklep o potrditvi prisilne poravnave v tem primeru nima moči pravnomočne odločitve, ampak ima le ustrezne materialnopravne učinke. Ker je potrjena prisilna poravnava dejstvo, ki v postopku, v katerem se ugotavlja obstoj terjatve upnika, že obstaja, velja pravilo, da se mora stranka, ki ima za to pravni interes, nanj sklicevati že v samem postopku za ugotovitev obstoja terjatve (prvi odstavek 7. in 212. člen ZPP), ne pa morda šele v obliki opozicijskega ugovora v izvršilnem postopku.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VS41034
ZPPSL člen 111, 111/3, 131, 131/1, 131/2.ZOR člen 437, 437/1. ZTLR člen 64, 64/1, 66, 66/1.ZZK-1 člen 7, 94, 94/2, 94/3, 94/3-2, 247, 247/1, 247/1-2.
cesija - hipoteka - ločitvena pravica - prenos ločitvene pravice - prenos terjatve - prenos s hipoteko zavarovane terjatve - prenos stranskih pravic - sprememba hipotekarnega upnika - vstop v položaj zastavnega upnika - vpis spremembe hipotekarnega upnika v zemljiško knjigo - učinki začetka stečajnega postopka
Hipoteka kot stranska pravica preide na cesionarja že s samo sklenitvijo cesijske pogodbe, ne da bi bil za to potreben še vpis v zemljiško knjigo.
prijava terjatve v stečajnem postopku - pravni interes za vložitev tožbe na ugotovitev ničnosti sklepov in na razveljavitev sklepov stečajne dolžnice
V stečajnem postopku morajo svoje terjatve prijaviti samo isti upniki, ki se poplačajo iz razdelitvene mase (iz 158. člena ZPPSL), to je iz tistega dela stečajne mase, ki je namenjen poplačilu upnikov, ki so v stečajnem postopku s prijavo terjatve uveljavljali sodno varstvo svoje pravice do poplačila. To pa so upniki denarnih terjatev (iz 112. člena ZPPSL), tudi pogojnih (iz 116. člena ZPPSL).
izpodbijanje pravnih dejanj stečajne dolžnice - zavarovanje terjatev z (bianco) akceptnimi nalogi - nalogi za izvršitev nakazil v tujino - pogodbe o terminskem nakupu tuje valute - tranzitna pogodbena razmerja
S tem ko je bil akceptni nalog unovčen, je tožena stranka (prevzemnica naročila oziroma upnica) dosegla izpolnitev svoje (z akceptnim nalogom zavarovane) terjatve od tožeče stranke (naročiteljice oziroma dolžnice). Zato je pravno vzeto šlo za izpolnitev toženi stranki, ki je oseba, v korist katere je bilo izpodbijano pravno dejanje storjeno. Tožena stranka je namreč na podlagi uspešno unovčenega akceptnega naloga svojo terjatev poplačala v celoti, kar pomeni, da je na podlagi izpodbijanega dejanja prejela več, kot bi kot stečajna upnica prejela iz stečajne mase. S tem pa so bili oškodovani ostali stečajni upniki. Tožeča stranka ni le (pre)nakazala prejetega zneska od tožene stranke tretji osebi (toženkinemu upniku), temveč je namesto prejetega tolarskega zneska nakazala v tujino znesek v USD. Bistvo posamezne sklenjene pogodbe (razlog za njeno sklenitev) je bilo namreč v tem, da naj bi tožeča stranka (v dogovorjenem času) zagotovila devizna sredstva po ugodnem menjalnem tečaju. Tolarski znesek, ki ga je tožena stranka nakazala tožeči stranki, je bil kupnina za ameriške dolarje. Sklenjeno pogodbeno razmerje se zato v bistvenih elementih ni razlikovalo od tako imenovanih tranzitnih prodajnih razmerij, ko prodajalec predmet prodajne pogodbe (blago) izroči (dobavi) osebi, ki jo določi kupec. Ni razloga, da bi se tako pogodbeno razmerje zaradi začetka stečajnega postopka obravnavalo drugače.
Tožeča stranka je s tem, ko je znesek v USD nakazala toženkinemu upniku, izpolnila svojo pogodbeno obveznost, ki jo je imela do tožene stranke. Pravno vzeto je šlo za izpolnitev toženi stranki, ki je zato oseba, v korist katere je bilo izpodbijano pravno dejanje storjeno. Tožena stranka je namreč z izpodbijanim dejanjem prejela več, kot bi kot stečajna upnica prejela iz stečajne mase. S tem pa so bili oškodovani ostali stečajni upniki.
Ob priznanju terjatve s strani stečajnega upravitelja bi lahko tožnik vložil tožbo le zoper stečajnega upnika, ki je v stečajnem postopku njegovo terjatev prerekal. Dejstvo, da gre za terjatev iz delovnega razmerja, na tak zaključek ne vpliva.
ZPP člen 7, 7/1, 212, 214, 214/4. ZPPSL člen 31, 127, 127/1-1.
ugotavljanje dejanskega stanja - izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj - prisilna poravnava - sodno znano dejstvo - splošno znano dejstvo - podatki sodnega registra - posel iz tekočega poslovanja - neizpodbojno pravno dejanje
Sodišče ne sme sprejeti v podlago odločbe nobenega dejstva, ki ga stranki nista zatrjevali. To velja tudi za splošno znana dejstva, s tem, da teh dejstev ni treba dokazovati, je pa strankam treba omogočiti, da se o njih izjavita. Stranki lahko namreč ugovarjata, da ne gre za splošno znano dejstvo ali pa da notorno dejstvo sploh ne obstaja.
Pri podatkih iz sodnih evidenc, kot so podatki sodnega registra, ne gre za notorna dejstva (za dejstva, ki se nanašajo na širši krog ljudi), temveč za sodno znana dejstva, ki pa so tudi predmet obravnavanja, kar pomeni, da mora biti strankam omogočeno, da se o njih izjavita.
Pri ugotavljanju, kdaj in kakšni posli so bili sklenjeni, gre praviloma za ugotavljanje dejanskega stanja, medtem ko gre pri sklepanju o tem, ali gre za posle iz tekočega poslovanja, praviloma za subsumiranje pod zakonsko normo. Vendar pa ni nujno vsak pravni posel, ki je bil sklenjen po vložitvi predloga za začetek postopka prisilne poravnave, (zgolj zato) posel v zvezi z opravljanjem dejavnosti in poravnavanjem obveznosti iz tega naslova. Zato gre pri ugotavljanju, ali je pri izpodbijanih pravnih dejanjih šlo za posla iz tekočega poslovanja (po vložitvi predloga za začetek postopka prisilne poravnave), za ugotavljanje dejanskega stanja.
izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj - večstranski pobot - pogodba o prevzemu izpolnitve - objektivni element izpodbojnosti - zahteva za varstvo zakonitosti
Kadar je izpodbijano pravno dejanje del neke ekonomske celote, sestavljene iz več pravnih dejanj, je vedno treba oceniti vsa dejanja in njihove posledice za stečajno maso skupaj. Samo tako je namreč mogoče pravilno ugotoviti, ali je bila stečajna masa zmanjšana v korist tožene stranke ali ne. V obravnavanem primeru je terjatev tožene stranke z večstranskim pobotom sicer res prenehala, vendar je tožena stranka hkrati prevzela obveznost izpolniti enako veliko obveznost, ki jo je imela tožeča stranka do J. in je to obveznost tudi v celoti izpolnila. Zato je pravilno stališče, da že zaradi sklenitve in izpolnitve (neizpodbijane) pogodbe o prevzemu izpolnitve, ki jo je treba upoštevati pri oceni obstoja objektivnega elementa izpodbojnosti obravnavanega pravnega dejanja, stečajna masa ni bila zmanjšana, vsaj ne v korist tožene stranke.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VS09529
ZPPSL člen 149, 149/1, 150, 150/1, 156. ZOR člen 16, 99, 99/1, 154, 572. ZTLR člen 4, 4/2, 31, 42. ZGO člen 1, 1/1. URS člen 74, 74/1.
odškodninska odgovornost - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - družbena pogodba - sestavine nepremičnine - pritiklina - toplovodne in plinovodne instalacije - pridobitev lastninske pravice na podlagi pravnega posla
Kljub nekaterim odstopanjem in izjemam je že stvarnopravni režim pred uveljavitvijo SPZ temeljil na načelu povezanosti zemljišča in objekta. O sestavini nepremičnine lahko zato govorimo le v primeru tistih objektov, ki so po svojem namenu trajno povezani z nepremičnino, na kateri se nahajajo. Sestavina nepremičnine je torej lahko le tisto, kar je na tej nepremičnini, nad ali pod njo. Ker je bilo ugotovljeno, da sporne instalacije niso na nepremičnini parc. št..., ne ustrezajo pojmu pravnega standarda sestavine. Negativen je tudi odgovor na vprašanje, ali so instalacije pritikline. Pritiklina je samostojna premična stvar. Ker so bili vodi pred gradbenimi posegi fizično povezani s kotlovnico, jih že iz tega razloga ni mogoče kvalificirati kot pritiklino.
Temeljno načelo obligacijskega prava nikomur škodovati (16. člen ZOR) se na področju urejanja prostora med drugim uresničuje prek pravnih pravil, ki urejajo graditev in rekonstrukcijo objektov (primerjaj s prvim odstavkom 1. člena ZGO, Ur. l. SRS, št. 34/84 in 29/86, ki je veljal v času izdaje enotnega dovoljenja za gradnjo 8.3.1999). Prav ta pravila so zato temeljni vrednostni kriterij za presojo dopustnosti ravnanja toženih strank.
Dejstvo, da je tožnica v stečajnem postopku prijavila tudi terjatve, ki se štejejo za stroške stečajnega postopka, narave teh terjatev ne spreminja, ne glede na to, kakšno je bilo ravnanje stečajnega upravitelja v zvezi s temi terjatvami. Tudi če bi jih prerekal in tožnico napotil na pravdo, tožnica v tem delu ne bi imela le ugotovitvene tožbe, temveč dajatveno. Njen interes glede stroškov stečajnega postopka namreč ni le v tem, da se ugotovi obstoj terjatve, temveč v tem, da pridobi izvršilni naslov, na podlagi katerega lahko v individualni izvršbi doseže poplačilo take terjatve.
Tožbeni predlog izpodbojne tožbe je dovolj določen, če se z zadostno natančnostjo opredeli samo pravno dejanje dolžnika, ki se izpodbija, torej tako, da ni dvoma, za katero dejanje gre. Za pravilno oblikovanje izpodbojnega tožbenega zahtevka je pomembna pravilna opredelitev pravnega dejanja, ki je povzročilo pravne posledice, zaradi katerih ga je možno izpodbijati. Pravno dejanje, ki je predmet izpodbijanja, je treba razpoznavno opredeliti - lahko z oznako pravnega posla, če je izpodbijano pravno dejanje pravni posel ali del njega, lahko pa tudi drugače. Ker je tožeča stranka izpodbijala plačilo denarne obveznosti z izročitvijo blaga, je pravilno navedla blago (osebna avtomobila), ki je bilo predmet izpodbijane nadomestne izpolnitve. Ker je tožeča stranka v posledici morebitnega uspešnega izpodbijanja zahtevala vrnitev izročenega blaga, je pravilno označila motorni vozili, ki sta bili predmet kupoprodajnih pogodb (ki sta poleg pobota sestavljali izpodbijano enotno pravno dejanje). Tako oblikovan (konkretiziran) tožbeni zahtevek je torej povsem določen; sodbeni izrek, ki ga povzema, pa povsem razumljiv.
Ker je bil predmet izpodbijanja plačilo denarne obveznosti z izročitvijo blaga, v opredelitev izpodbijanega pravnega dejanja ne sodi navajanje posameznih pravnih poslov, ki so bili samo podlaga pravnemu dejanju, zaradi katerega je nastala pravna posledica, ki je upravičevala njegovo izpodbijanje. Datumi kupoprodajnih pogodb in pobota torej niso bistveni elementi izpodbojne tožbe, zato očitne pisne pomote (napake v številkah oziroma datumih v tožbenem predlogu) ni mogoče enačiti z nesklepčnostjo tožbe.
ZPPSL člen 101, 109, 111, 144. ZEMPIZ člen 23, 23/3, 31.ZPIZ člen 33, 33/1, 209.ZDR člen 103, 105. ZDavP člen 1, 15, 16, 20, 20/1, 40, 87, 93, 107, 112.ZPSV člen 4, 6, 15, 16, 17.ObrZ člen 39, 39/5, 39/9. ZZVZZ.ZUP člen 153.
samostojni podjetnik - prispevki za socialno varnost in članarina - vpliv stečajnega postopka na odmerni postopek - do kdaj traja obveznost plačila prispevkov za socialno varnost
Obveznost plačila prispevkov za socialno varnost za samostojnega podjetnika traja do izbrisa samostojnega podjetnika iz ustreznega registra. Začetek stečajnega postopka nad zavezancem bi lahko vplival na odmero neplačanih obveznih prispevkov za socialno varnost in obvezno članarino za obrtno zbornico le, če bi in kolikor bi take posledice določali zakoni, ki urejajo te prispevke oziroma članarino oziroma davčni postopek in zakon, ki ureja stečaj. Ker ti zakoni ne določajo, da bi uvedba stečajnega postopka vplivala na odmerni postopek, nanj nima vpliva, vpliva pa na izvršitev odmerne odločbe.
Ker poravnava terjatve z "verižnim pobotom" ni bila vnaprej dogovorjena z gradbeno pogodbo (iz katere je tožeča stranka dolgovala toženi stranki), predstavlja "verižni pobot" neobičajen način izpolnitve terjatve tožene stranke.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - PRAVO DRUŽB - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS09365
ZPPSL člen 1, 1/3, 182, 182/1.ZOR člen 46, 50, 1004.ZPP člen 205.
družba z omejen odgovornostjo - redna likvidacija družbe - pravne posledice uvedbe redne likvidacije - prekinitev postopka - poroštvo - bodoča terjatev
Določba prvega odstavka 182. člena ZPPSL velja le za tiste postopke likvidacije, ki jih na podlagi tretjega odstavka 1. člena istega zakona izvaja sodišče, torej za sodne ali prisilne likvidacije, ne velja pa za redne ali prostovoljne, avtonomne, zunajsodne likvidacije. Redno likvidacijo družbe z omejeno odgovornostjo, začeto na podlagi sklepa skupščine, izvaja družba sama po določbah Zakona o gospodarskih družbah (ZGD).
Dejanska in pravna podlaga za odločitev v tej zadevi sta poroštveni izjavi vsakega od tožencev z dne 30.9.1994. Povezava teh izjav z dogovorom o zavarovanju terjatev zato ni pravno pomembna. Obe poroštveni izjavi sta bili jasni in s sklicevanjem na obveznost kupca iz (bodoče) kupne pogodbe dovolj določeni (46. in 50. člen ZOR). Razlogi pritožbenega sodišča o možnosti zavarovanja bodoče terjatve so skladni s pravno teorijo in sodno prakso. Zato dejstvo, da naj bi bila kupna pogodba sklenjena nekaj dni po zapisu poroštvenih izjav, ni pomembno.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - DAVKI - UPRAVNI SPOR
VS18223
ZPP člen 81, 81/1, 81/5. ZPPSL člen 8, 141, 141/2. ZUS člen 16, 18, 18/1, 73.
prispevki za socialno varnost - stečaj samostojnega podjetnika - stranka v postopku
V postopku odmere davkov in prispevkov samostojnemu podjetniku v stečaju, samostojni podjetnik ni stranka v upravnem sporu, pač pa je lahko stranka fizična oseba (prej samostojni podjetnik) oziroma stečajni upravitelj.