zahteva za varstvo zakonitosti - procesna predpostavka - izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika - dovoljenje predsednika stečajnega senata za vložitev tožbe
Procesna predpostavka za vložitev tožbe za izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika je dovoljenje predsednika stečajnega senata za vložitev tožbe. Okoliščina, da je sodišče zadevo obravnavalo, čeprav stečajni upravitelj obstoja dovoljenja v tožbi ni zatrjeval, niti ni dovoljenja priložil tožbi, ni bistvena kršitev določb pravdnega postopka, če je sodišče obstoj dovoljenja ugotovilo na drug način.
zahteva za varstvo zakonitosti - objektivni element - izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika
Samo če se zaradi poplačila določenega upnika zmanjša in s tem posledično oškoduje stečajne upnike, je tako poplačilo pravno dejanje, ki je v objektivnem smislu izpodbojno po prvem odstavku 125. člena ZPPSL.
Ker je imela tožeča stranka na razpolago oblikovalni zahtevek, nima pravne koristi od ugotovitvenega zahtevka. Prvostopenjsko sodišče je narobe uporabilo 181. člen ZPP, ko je zahtevek v tem delu meritorno obravnavalo, namesto da bi tožbo zaradi pomanjkanja procesne predpostavke zavrglo. Revizijsko sodišče te kršitve ne more sankcionirati, saj gre za kršitev relativnega značaja. Vendar je moralo revizijsko sodišče pri ugotavljanju, ali obstajajo procesne predpostavke za vložitev revizije, upoštevati dejstvo, da se izpodbija sodba, s katero je bil zavrnjen zahtevek, od katerega tožeča stranka ne more imeti nobene pravne koristi. Če je pogodba kot pravno dejanje izpodbita tako, da proti stečajni masi nima pravnega učinka, se za vračanje uporabljajo splošna pravila o vračanju neupravičeno pridobljenega. Podobno pravilo glede vrnitve neupravičeno pridobljenega velja tudi v primeru ničnosti pogodbe.
Zgrešena pasivna legitimacija: tožba na razveljavitev kupoprodajne pogodbe je vložena le proti eni pogodbeni stranki. Zavrženje take tožbe je sicer procesno napačno, vendar je v primerjavi z zavrnitvijo zahtevka tožniku le v korist.
ZPPSL člen 111, 125, 125/1, 125/3, 128, 131.ZIZ člen 250, 252.ZPP člen 339, 339/2-14.
stečaj - izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj - razlogi za izpodbijanje - objektivni element izpodbojnosti - subjektivni element izpodbojnosti - pojem slabega ekonomsko-finančnega stanja - namen oškodovanja - zavarovanje terjatev - bistvena kršitev določb pravnega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih
ZPPSL pojem "slabo ekonomsko-finančno stanje" uporabi samo v prvem odstavku 125. člena. Tega pojma posebej ne opredeljuje. Gre za nedoločen pravni pojem - opredelitev njegove vsebine pa je vprašanje uporabe materialnega prava. Za obstoj subjektivnega elementa izpodbojnosti ni treba, da bi izpodbojni nasprotnik z gotovostjo vedel, da bo prišlo do stečaja. Iz tega, da zakon v 125. členu govori o slabem ekonomsko-finančnem stanju, ne pa morda kar o obstoju stečajnega razloga, je mogoče napraviti kvečjemu sklep, da za ta element izpodbojnega dejanskega stanu ni potreben obstoj stečajnega razloga, ampak je mogoče o slabem ekonomsko-finančnem stanju govoriti že prej.
Na podlagi morebiti uspešnega izpodbijanja prodajne pogodbe bi tožnik kot stečajni upnik lahko prišel do morebitnega večjega poplačila svoje terjatve zoper stečajnega dolžnika oziroma stečajno maso. Ker ne obstaja nobena pravna pot za ponovno "odprtje" pravnomočno končanega stečajnega postopka, revident od morebitne ugotovitve ničnosti pogodbe ne more imeti pravne koristi.
ZZK člen 5. ZPPSL člen 125, 125/1, 125/2-4.ZOR člen 454.
pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - vpis pravice v zemljiško knjigo - stečaj - izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj
Tudi če se je s pogodbo o (profitni) skupnosti T. zavezal k skupnemu nakupu nepremičnin pravnih oseb iz okvira nekdanje Tovarne ..., takšna pogodba sama po sebi še ne zadošča za nastanek solastnine na kupljenih nepremičninah. Lastnik je praviloma tisti, ki je kot takšen vpisan v zemljiško knjigo (prvi odstavek 5. člena ZZK). Po ugotovitvah prvostopenjskega sodišča je bil 25.4.2000 lastnik nepremičnin T. Mogoče je sicer, da je T. določila pogodbe o (profitni) skupnosti kršil in pridobil izključno lastninsko pravico zase, čeprav bi bil upravičen le do solastnine v višini deleža do 85/100. Toda tudi če bi T. določila pogodbe o (profitni) skupnosti res kršil, taka kršitev na pravilnost vpisa lastninske pravice v korist T. ne more vplivati. Tožena stranka bi lahko zaradi kršitve kvečjemu imela obveznostnopravni zahtevek na prenos solastninskega deleža do 15/100, ne pa lastninske pravice.
Če skupščina delniške družbe sprejme sklep s katerim spremeni načrt finančne reorganizacije (v okviru prisilne poravnave) znotraj petnajstdnevnega roka pred narokom za prisilno poravnvao, krši zakon (drugi odstavek 52. člena ZPPSL). Če takšen sklep krši pravice tožečega delničarja, je izpodbojen.
Sklep skupščine, s katerim se zmanjša delež tožečega delničarja v kapitalu delniške družbe v primeru izglasovanja prisilne poravnave, krši delničarjeve pravice, in je izpodbojen.
Dejansko stanje v obravnavanem primeru je glede vseh bistvenih okoliščin enako dejanskemu stanju v zadevi III Ips 105/97 in v navedenem pravnem mnenju. Ker sta se stranki dogovorili za vnaprejšnje plačilo tožeče stranke z dvema nakaziloma, nakazili kot pravni dejanji nista izpodbojni. Ker pa nista izpodbojni nakazili, tudi dajatveni zahtevek za plačilo 7.814.113,50 SIT ni utemeljen.
ZGD člen 416, 416/4, 416/7, 416/8, 437/5. ZPPSL člen 149, 149/3.
zahteva za varstvo zakonitosti - izstop družbenika - odtujitev poslovnega deleža - unovčevanje stečajne mase - soglasje družbenikov
Pogodbenih omejitev pravice razpolaganja s poslovnim deležem ni mogoče upoštevati tudi pri prisilnem razpolaganju v postopku unovčevanja premoženja stečajnega dolžnika.
trditveno in dokazno breme - izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj - stečajni postopek - asignacija - izpodbojna domneva - slabo ekonomsko finančno stanje dolžnika - način in čas izpolnitve terjatve
Domneva iz četrtega odstavka 125. člena ZPPSL je izpodbojna (tretji odstavek 214. člena ZPP). Navajati dejstva, s katerimi izpodbija obstoj domnevanega dejstva, in predlagati dokaze, s katerimi dokazuje njihovo resničnost, pa mora upnik, v korist katerega je bilo izpodbijano pravno dejanje storjeno.
Stranki spora sta z zavarovanjem vrnitve posojila z zastavno pogodbo le nadomestili prejšnje zavarovanje z nakazilom. Samo nadomestitev obstoječega zavarovanja z drugim ni naklanjanje ugodnosti upniku. Že to zadostuje za ugotovitev, da predpostavka iz prvega odstavka 125. člena ZPPSL za uspešno izpodbijanje pravnega dejanja sklenitve zastavne pogodbe ni izpolnjena.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VS40592
ZPP člen 180. ZPPSL člen 104, 104/2. ZPPSL (1989) člen 95, 95/2. ZRNSZ člen 3, 3/1, 8, 8/1.
pravna podlaga tožbenega zahtevka - stečajno pravo - izločitvena pravica - izločanje nepremičnine v družbeni lastnini iz stečajne mase - pravica uporabe na nezidanem stavbnem zemljišču - prenos pravice uporabe
Sodišče ni vezano na pravno podlago tožbenega zahtevka, ki jo je navedla tožeča stranka. To pa pomeni, da utemelji sodišče svojo odločitev na tisti pravni podlagi, za katero meni, da jo mora uporabiti, da bo materialnopravno pravilno odločilo.
Podlaga za izločitveni zahtevek iz stečajne mase je tudi pravica uporabe na stvareh v družbeni lastnini. Dokler so nepremičnine v družbeni lastnini, za razreševanje pravnih razmerij v zvezi z njimi ni mogoče uporabiti predpisov, ki urejajo lastninska razmerja.
Družbenoekonomske spremembe niso namreč same po sebi pravice uporabe na stvareh v družbeni lastnini spremenile v lastninsko pravico, niti upravičenj, temelječih na pravici uporabe na stvareh v družbeni lastnini, v lastninskopravna upravičenja.
stečajni postopek - izločitvena pravica - ločitvena pravica - nepristna hramba - državne blagovne rezerve
Na blagu, prejetem v hrambo in obnavljanje državnih blagovnih rezerv, ne obstaja izločitvena pravica, če iz pogodbe o hrambi izhaja, da je shranjevalec dolžan vrniti enako količino istovrstnega blaga, ker gre v takem primeru za nepristni depozit.
V enakem primeru na blagu ne more obstajati pravica do ločenega poplačila iz tistega blaga, na katerem je hkrati zatrjevana izločitvena pravica.
Ker tožeča stranka (delničar banke) ni bila predlagateljica ugotavljanja pogojev za uvedbo stečaja nad njo (banko), na podlagi določbe 4. odstavka 23. člena ZPSSLBH ni bila upravičena do pritožbe zoper odločbo guvernerja Banke Slovenije.
ZUS člen 59, 72, 73. ZBH člen 4, 18, 31. ZBS člen 37. ZPSS člen 32.
ugotovitev pogojev za uvedbo likvidacijskega postopka v banki
Po ZBH je že enodnevna nelikvidnost banke okoliščina, ki kaže na to, da banka ne izpolnjuje več pogojev za nadaljnje delo. Zato je bila podana pravna podlaga za izdajo odločbe o ugotovitvi pogojev za uvedbo likvidacijskega postopka v banki (1. odstavek 32. člena ZPSS).
ZUS člen 73. ZPSS člen 32, 32/1. ZBS člen 37. ZBH člen 4, 18, 31.
ugotavljanje pogojev za uvedbo stečajnega postopka nad banko
Glede na določbo 23. člena ZPSS lahko pritožbo zoper odločbo prve stopnje (ki jo izda guverner) vložijo le konkretni predlagatelji stečajnega postopka, torej ne oni, ki sicer lahko predlagajo tak postopek.
ZPPSL (1989) člen 36, 40, 40/2, 44, 44/1, 90, 90-6, 102, 152. ZPPSL člen 59, 59/3, 63, 63/1, 172.
prisilna poravnava v stečaju - prijava terjatev - uveljavljanje terjatev v tuji valuti - valorizacija priznane terjatve
V postopku prisilne poravnave v stečaju sodišče ne pozove (ponovno) upnikov na prijavo terjatev, ampak velja poziv na prijavo terjatev, objavljen v oklicu o začetku stečajnega postopka (6. točka 90. člena ZPPSL). V postopku prisilne poravnave v stečaju sodelujejo zato tako, kot to določa 36. člen ZPPSL, upniki, ki so pravilno prijavili svoje terjatve v stečajnem postopku (navedeno stališče ne posega v vprašanje obsega pravnega učinka prisilne poravnave, sklenjene v stečaju, z vidika drugega odstavka 40. člena ZPPSL).
Tožeča stranka ne more zahtevati valorizacije prijavljene in s prisilno poravnavo priznane terjatve za čas od začetka stečajnega postopka do sklenitve prisilne poravnave izven pogojev prisilne poravnave.
ZPPSL člen 117, 117/2, 117/3, 118, 125.ZOR člen 336.
stečajni postopek - izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj - način izpolnitve terjatve - pobot - pravno mnenje
Pobotanje je bilo zaključno dejanje v sklopu večjega števila dejanj, ki so pomenila pravno celoto, ki je ali naj bi ustvarila položaj, ki bi omogočil pobotanje. Samo s tega vidika bi bilo možno izpodbijati tudi pobotanje, vendar samo v zvezi s drugimi pravnimi dejanji stečajnega dolžnika (samo njegova pravna dejanja so lahko predmet izpodbijanja), za katera bi bilo ugotovljeno, da so omogočila pobotanje in s tem tudi učinkovala na zmanjšanje stečajne mase. V postopku pa je bil pravnomočno zavrnjen tožbeni zahtevek na ugotovitev, da druga s tožbo izpodbijana pravna dejanja stečajnega dolžnika nimajo pravnega učinka na stečajno maso. To pomeni, da zaradi njih ni prišlo do zmanjšanja stečajne mase, s tem pa tudi ne do oškodovanja upnikov. Takšna odločitev tudi ni bila izpodbijana z revizijo. Čim pa je tako, pobota kot samostojnega pravnega dejanja, ni mogoče izpodbijati (glej tudi pravno mnenje, sprejeto na občni seji Vrhovnega sodišča RS dne 22.6.1995 - Pravna mnenja I/1995, stran 16).