ZPP člen 79, 79/1, 80, 339, 339/2-11. ZPPSL člen 105, 105/1, 125, 125/1, 125/4-1, 127, 127-1, 129, 129/3.
asignacija - izpodbijanje pravnih dejanj v stečaju - procesna predpostavka za vložitev izpodbojne tožbe - dovoljenje predsednika stečajnega senata - neobičajen način izpolnitve obveznosti
Procesna predpostavka za vložitev tožbe za izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika je dovoljenje predsednika stečajnega senata za vložitev tožbe. Na obstoj dovoljenja mora sodišče paziti po uradni dolžnosti. Toda okoliščina, da je sodišče zadevo obravnavalo, čeprav stečajni upravitelj obstoja dovoljenja v tožbi ni zatrjeval, niti ni dovoljenja priložil tožbi, ni bistvena kršitev določb pravdnega postopka, če je sodišče obstoj dovoljenja ugotovilo na drug način.
ZPP (1977) člen 187, 187/2, 215, 288, 288/2, 393. ZPPSL člen 137, 137/1.
pravni interes - prekinitev postopka - nadaljevanje postopka - stečajni postopek - delovno razmerje pri delodajalcu - ugotovitev obstoja prerekane terjatve
Pravico do sodnega varstva, razumljeno kot pravico do meritorne odločitve sodišča, ima le tisti, ki izkaže, da je odločitev sodišča nujna zaradi varstva njegovih pravic. Sklicevanje tožnika na obstoj moralnopravnega interesa tožene stranke ne zadošča za nadaljevanje postopka v smislu določila 215. člena ZPP.
pristop k dolgu s prevzemom premoženjske celote - pobot terjatev v stečajnem postopku - prepoved pobota po 118. členu ZPPSL
Prenos celotne dejavnosti na drugo osebo, vseh zalog, ki omogočajo nadaljevanje prenešene dejavnosti, vseh delavcev in vseh pogodb, izhajajočih iz prenesene dejavnosti, je prenos dela premoženjske celote, ki ima za posledico, da odgovarja za dolgove dotedanjega imetnika poleg njega in solidarno z njim tudi prevzemnik.
Prepoved pobota po 118. členu ZPPSL se nanaša tudi na primere, ko cesionar šele s cesijo postane upnik stečajnega dolžnika.
ZOR člen 454, 479, 479-3, 487, 488.ZIZ člen 189, 189/3. ZIP člen 164, 164/3. ZTLR člen 6, 6/2.
originarna pridobitev lastninske pravice - stečajni postopek - prodaja premoženja stečajnega dolžnika - prodaja poslovnih prostorov - stvarne napake nepremičnine - površina poslovnih prostorov - javna dražba v stečajnem postopku
Prodajna pogodba, ki jo sklene po končani javni dražbi stečajni upravitelj z najugodnejšim ponudnikom (četrti odstavek 154 člena ZPPSL), ni običajna obligacijska pogodba, temveč samo izvedbeno dejanje javne dražbe; zato kupec ne pridobi stvari s to pogodbo, temveč originarno po končani javni dražbi, ki jo izvede državni organ.
ZPPSL člen 11, 11/3, 165, 165/2, 166.ZOR člen 109, 109/1.
sklep o glavni razdelitvi - ničnost sodne poravnave - pravni interes za ugotavljanje ničnosti
Sklep o glavni razdelitvi je možno izpodbijati samo s pravnimi sredstvi. Njegovih učinkov ni mogoče "korigirati" s tožbo.
Ni pravnega interesa za ugotavljanje ničnosti sodne poravnave, ki je (tudi) bila podlaga za glavno razdelitev v stečajnem postopku, z vidika spremembe glavne razdelitve. Glavna razdelitev se izvrši po pravnomočnosti sklepa o glavni razdelitvi, obnove postopka v stečajnem postopku pa ni.
ZPPSL člen 112, 113, 114, 114/2. ZPPSL-A člen 34, 34/1.
posledice začetka stečajnega postopka - tek zamudnih obresti
Od začetka stečajnega postopka dalje tečejo zakonite zamudne obresti od vseh terjatev iz 112. člena ZPPSL, če se je postopek stečaja začel pred uveljavitvijo ZPPSL-A.
ZOR člen 103, 103/1, 103/2. ZPPSL člen 77, 77/1, 125, 125/1. ZIP člen 251a. ZTLR člen 34, 34/4.
zastavna pravica - ničnost pogodbe o prodaji zarubljenih stvari - nujno sosporništvo - izpodbijanje pravnih dejanj v stečaju - sklenitvena in izpolnitvena faza pravnega posla - čas izpolnitvenega dejanja
Stranke nične pogodbe so nujni sosporniki.
Prodaja zarubljenih predmetov je prepovedana samo njihovemu lastniku, ni pa prepovedan njihov nakup. Prodajna pogodba, katere predmet je zarubljena stvar, zato ni nična.
Za ugotovitev ali je bilo izpodbijano dejanje tokrat storjeno v zadnjem letu pred začetkom stečajnega postopka, kadar upravičenec izpodbija pravni posel, je pomemben čas izpolnitvenega dejanja.
Izločitvena pravica je pravica upnika, da v stečajnem postopku izločuje iz stečajne mase stvari, ki niso dolžnikov last in zato niso del njegovega premoženja.
Z izločitvenimi zahtevki se izločujejo stvari iz posesti stečajnega dolžnika, ki niso njegova last. Izločitvenih zahtevkov ni mogoče utemeljevati z obstojem pridržne pravice, ker zaradi pridržne pravice upnika ne preneha dolžnikova lastnina na pridržani stvari.
javna dražba - predkupna pravica najemnika - stečaj lastnika stanovanja - prodaja najemniškega stanovanja v stečajnem postopku - pogoji prodaje
Uveda stečajnega postopka zoper lastnika stanovanja ne vpliva na najemnikovo predkupno pravico po SZ.
Če se stanovanje prodaja na javni dražbi, lahko najemnik uveljavi predkupno pravico tako, da svojo ponudbo izenači ponudbo najboljšega ponudnika.
Pravice predkupnih upravičencev ne morejo biti v nasprotju z namenom dražbe oziroma pravico najboljšega ponudnika, da v primeru, ko predkupni upravičenec izenači ponudbo, poda še višjo (boljšo)
delovno razmerje pri delodajalcu - prenehanje delovnega razmerja zaradi insolventnosti delodajalca - plače in drugi prejemki - odpravnina - jamstveni sklad
Za presojo vprašanja ali delavcem, ki so v obdobju od sprejetja stečajne zakonodaje v letu 1993 do novele Zakona o jamstvenem skladu 1999 izgubili zaposlitev zaradi insolventnosti delodajalca, torej tudi zaradi uvedbe stečaja, pripada pravica do odpravnine, je treba upoštevati Ustavo Republike Slovenije, določila 8. člena ZPPSL ter določila Konvencije Mednarodne organizacije dela št. 158 o prenehanju delovnega razmerja na pobudo delodajalca, 1982 (Uradni list SFRJ, MP št. 4/84, Akt o notifikaciji nasledstva, Uradni list RS, št. 54/92, Mednarodne pogodbe, št. 15/92). Revizijsko sodišče ob tem ugotavlja, da sodišči prve in druge stopnje nista zmotno uporabili materialnega prava, temveč da sta pravilno ugotovili, da po določilih ZPPSL ter Zakona o jamstvenem skladu tožniku v času, ko mu je prenehalo delovno razmerje, ni pripadala odpravnina zaradi prenehanja delovnega razmerja. Ker za uveljavljeno odpravnino ni bilo neposredne pravne podlage, je revizijsko sodišče v skladu z dosedanjo sodno prakso, revizijo zavrnilo.
Pravna dejanja stečajnega dolžnika lahko izpodbija (poleg upnikov) stečajni dolžnik sam, ki ga zastopa stečajni upravitelj.
Z začetkom stečajnega postopka pravna osebnost stečajnega dolžnika ne preneha, pravna posledica začetka stečajnega postopka pa tudi ni niti prenehanje niti zmanjšanje njegove pravdne sposobnosti (primerjaj čl. 103 - 136 ZPPSL).
ZPPSL (1989) člen 12, 112, 112/3, 129, 130, 130/1, 151, 151/2, 151/3. ZPPSL člen 25, 146, 147, 147/4, 171, 171/2, 171/3. ZPP (1977) člen 77, 77/2, 192, 196, 196/1, 196/2.ZPP člen 76, 76/2.
prodaja stečajnega dolžnika kot pravne osebe - sposobnost biti stranka - aktivna legitimacija - izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj
Po prodaji, s katero je sodišče prodalo stečajnega dolžnika kot pravno osebo, ostane stečajni dolžnik ista pravna oseba kot pred prodajo.
S prodajo stečajnega dolžnika kot pravne osebe izgubi (sedaj bivši) stečajni dolžnik sposobnost (še nadalje) biti stranka v sporih, ki zadevajo izključno stečajno maso, takšno sposobnost pa pridobi stečajna masa. Na stečajno maso preide tudi aktivna legitimacija izpodbijati pravna dejanja stečajnega dolžnika po določbah ZPPSL.
Ponudnik (dražitelj) ni dolžan plačati varščine kot pogoja za udeležbo na javni dražbi za prodajo nepremičnin stečajnega dolžnika vsaj takrat ne, če ima v stečajnem postopku priznani terjatev in hipoteko kot ločitveno pravico, če njegova terjatev dosega izklicno ceno prodajanih nepremičnin (smiselna uporaba določbe tretjega odstavka 185. člena ZIZ).
ZPPSL člen 160, 160/2, 160/2-4. ZPP (1977) člen 395, 395/1.
delovno razmerje pri delodajalcu - plače in drugi prejemki - odpravnina - zamudne obresti - stečajni postopek - priviligirane terjatve
Sodišči pri svojih odločitvah nista upoštevali, da zamudne obresti od denarnih prejemkov, do katerih so upravičeni delavci, niso priviligirane terjatve po drugem odstavku 160. člena ZPPSL. Omenjena zakonska določila izčrpno naštevajo, katere terjatve imajo enak pravni položaj kot stroški stečajnega postopka, zato naštetim vrstam terjatev ni mogoče dodajati še drugih vrst terjatev. To smiselno izhaja tudi iz pravnega mnenja Vrhovnega sodišča Republike Slovenije z dne 7.6.2000. V tem pravnem mnenju je poudarjeno, da se po prvem odstavku 160. člena ZPPSL dolgovi stečajnega dolžnika poplačajo iz razdelitvene mase sorazmerno, če zakon ne določa drugače.
Rezultat dokaznega postopka je bil enak presoji stečajnega upravitelja: sklenjene pogodbe o odstopu terjatev med pravdnima strankama (in ostalimi petimi podjetji, katerih edini lastnik in direktor je toženec), so toženca kot upnika postavile v privilegiran položaj proti drugim upnikom stečajnega dolžnika.
ZPPSL člen 36, 36/1, 36/4.SZ člen 112, 117, 130, 130/1.ZSOS člen 10, 10/1, 12, 12/1.
zahteva za varstvo zakonitosti - postopek prisilne poravnave - izvršba zoper dolžnika, ki je v postopku prisilne poravnave - terjatve, nastale po začetku postopka prisilne poravnave - lastninjenje in privatizacija stanovanj - obveznosti prejšnjih lastnikov privatiziranih stanovanj - odvajanje dela kupnine v Stanovanjski sklad RS
36. člen ZPPSL je možno uporabiti samo za terjatve, nastale do začetka postopka prisilne poravnave, ne pa tudi za tiste, ki so nastale pozneje. Te mora dolžnik poravnati tako, kot se glasijo tudi v primeru, da je bila prisilna poravnava sklenjena in potrjena. Nanje se določbe potrjene prisilne poravnave ne raztezajo, zato tudi prvi odstavek 36. člena ZPPSL zanje ne velja.
ZPPSL člen 36, 36/1, 36/4.SZ člen 112, 117, 130, 130/1.ZSOS člen 10, 10/1, 12, 12/1.
zahteva za varstvo zakonitosti - postopek prisilne poravnave - izvršba zoper dolžnika, ki je v postopku prisilne poravnave - terjatve, nastale po začetku postopka prisilne poravnave - lastninjenje in privatizacija stanovanj - obveznosti prejšnjih lastnikov privatiziranih stanovanj - odvajanje dela kupnine v Stanovanjski sklad RS
36. člen ZPPSL je možno uporabiti samo za terjatve, nastale do začetka postopka prisilne poravnave, ne pa tudi za tiste, ki so nastale pozneje. Te mora namreč dolžnik poravnati tako, kot se glasijo tudi v primeru, da je bila prisilna poravnava sklenjena in potrjena. Nanje se določbe potrjene prisilne poravnave ne raztezajo, zato tudi prvi odstavek 36. člena ZPPSL zanje ne velja.
stečajni postopek - izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj - pasivna legitimacija
Oseba, v katere korist je bilo dejanje storjeno, je dolžna vrniti v stečajno maso vse premoženjske koristi, ki jih je pridobila z izpodbitim pravnim dejanjem. Pasivno legitimirana, kar ZPPSL izrecno določa za stečajno izpodbijanje pravnih dejanj v primerjavi z drugimi inštituti izpodbijanja takšnih dejanj, je le tista oseba, v katere korist je bilo storjeno izpodbijano pravno dejanje.
STEČAJNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA - LASTNINJENJE - SODSTVO
VS05228
ZS člen 110.ZDen člen 68.ZLPP člen 11, 12, 13, 13/2. ZPPSL člen 104, 131, 149, 149/4.
lastninsko preoblikovanje podjetij - stečajna masa - izločitvena pravica denacionalizacijskega upravičenca - zavarovanje pravic bivših lastnikov in njihovih dedičev - začasna odredba v zavarovanje zahteve za denacionalizacijo - stečaj denacionalizacijskega zavezanca - razlaga pravnih mnenj občne seje VS RS
Stečajni postopek s svojimi dokončnimi učinki ne sme preprečiti začetega denacionalizacijskega postopka, v katerem ima upravičenec svoj zahtevek zavarovan z začasno odredbo. Namen denacionalizacije je v osnovi vrnitev podržavljenega premoženja. Kot instrumenti za realizacijo tega namena so uzakonjene tudi začasna prepoved razpolaganja po 68. členu ZDen in začasne odredbe po II. poglavju ZLPP.
ZPPSL člen 8, 8/2, 160, 160/2, 160/2-4. ZDR (1990 ) člen 36f, 36f/1, 36f/3. ZJS člen 19, 19/1.
delovno razmerje pri delodajalcu - stečajni postopek - prenehanje delovnega razmerja - plača in drugi prejemki - odpravnina
Tožnik je s tožbo z dne 20.4.1998 zahteval, da sodišče ugotovi obstoj njegove terjatve do tožene stranke v višini 1,384.638,40 SIT.
Stečajni upravitelj je to terjatev v stečajnem postopku prerekal. Gre za odpravnino zaradi prenehanja delovnega razmerja zaradi stečaja v višini 1,070.319,40 SIT ter za razliko med izplačano plačo in plačo po kolektivni pogodbi za čas od leta 1990 do leta 1992 v višini 314.319,00 SIT.
Takšno pravno stanje je trajalo do sprejetja novele Zakona o jamstvenem skladu (Ur. list RS, št. 53/99), ki v 19. členu določa, da imajo delavci, ki jim delovno razmerje preneha zaradi insolventnosti delodajalca, pravico do odpravnine v višini in pod pogoji, kot jo imajo delavci, ki jim je delovno razmerje prenehalo zaradi nujnih operativnih razlogov po ZDR. S to ureditvijo je zakonodajalec za naprej določil, da je položaj obravnavane kategorije delavcev z vidika obsega pravic enak položaju drugih presežnih delavcev. Takšna ureditev velja šele od uveljavitve novele Zakona o jamstvenem skladu v letu 1999 dalje, za obdobje pred tem pa se ni uveljavilo mnenje, da je treba delavcem, ki izgubijo zaposlitev v insolventnih organizacijah, priznati položaj presežnih delavcev po splošnih določilih zakona o delovnih razmerjih. Zakon o jamstvenem skladu torej v tej zadevi ne more biti pravna podlaga za priznanje odpravnine tožniku.