stečaj - oblikovanje stečajne mase - izpodbijanje pravnih dejanj
V stečajno maso (v dolžnikovo premoženje) ne spadajo dolžnikove obveznosti. Dolžnikove obveznosti se v stečajnem postopku ne prodajajo, ampak se iz stečajne mase poravnavajo.
Tožeča stranka je pred začetkom stečajnega postopka odstopila toženi stranki svojo terjatev, ki jo je imela proti neki zadrugi in to ne proti plačilu ampak namesto izpolnitve svoje obveznosti do nje (1. odstavek 444. člena ZOR). Če bi takšno stanje ostalo, bi tožena stranka tako prišla kot upnik tožeče stranke v primerjavi z drugimi njenimi upniki v ugodnejši položaj. To pa je eden od objektivnih dejanskih stanov iz 1. točke 3. odstavka 112. člena ZPPSL, na podlagi katerega je mogoče izpodbijati v stečaju pravno dejanje stečajnega dolžnika, storjeno pred začetkom stečajnega postopka, če je podan tudi subjektivni dejanski stan, ki ga določa ista zakonska določba.
ZPPSL člen 106, 106/1. ZPP (1977) člen 385, 385/3.
stečaj - pobot terjatev - prepoved pobota
V pretežnem delu revizije se ukvarja tožena stranka z vprašanjem obstoja subjektivnega dejanskega stanja, ki je predpostavka nedovoljenosti pobota po 1. odstavku 106. člena zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji, oziroma z načinom njegovega ugotavljanja. Obstoj subjektivnega dejanskega stanja in način ugotavljanja njegovega obstoja so dejanska vprašanja. Ta niso predmet revizijskega obravnavanja (3. odstavek 385. člena ZPP).
ZPP (1977) člen 23, 23/3. ZPPSL člen 125, 125/3, 127, 127/1, 140, 140/2, 140/3.
stečaj - spor o pristojnosti med rednim sodiščem in sodiščem združenega dela
Redno sodišče je pristojno za odločanje v sporu o tem, do katerega zneska je terjatev delavca, ki jo je stečajni upravitelj priznal, privilegirana terjatev, ki se poravna kot stroški stečajnega postopka, v katerem delu pa je neprivilegirana terjatev, ki se poplača v stečajnem postopku enakopravno z drugimi terjatvami iz stečajne mase; tak spor nima vsebine delovnega spora.