ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL41073
Ustavni amandma k ustavi SFRJ številka XVIII. ZOR člen 154, 154/1, 170, 170/1, 206, 206/1, 206/2. ZPP (1977) člen 7, 7/4, 224, 224/1, 298, 315, 315/2, 332, 332/6, 354, 354/1, 491.
povrnitev gmotne škode - odgovornost delavcev - škoda zaradi stavke delavcev - zakonita stavka - solidarna odgovornost - pravna praznina - pravna analogija - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - zmotna uporaba materialnega prava
V letu 1990 je bila stavka dovoljena (glej Ustavni amandma k ustavi SFRJ št. XXVIII; Ur.l. SFRJ št. 70/88). Ker še ni bil sprejet ustrezni zakon, ki naj bi določal pogoje za izvajanje te ustavne pravice, je treba to pravno praznino izpolniti z analogijo. Po splošnem teoretičnem civilnem konceptu stavke je zato primerno šteti kot zakonito stavko, (ko so izključene kazenska, odškodninska in disciplinska odgovornost), tisto, ki izpolnjuje pogoje: 1. da sodelujejo v njej vsi ali večina delavcev (organiziranost oz. kolektivnost stavke); 2. da je naperjena proti lastnemu delodajalcu (drugi stranki kolektivne pogodbe) in 3. da gre za uveljavljanje ekonomsko-socialnih pravic delavcev.
ZOR člen 154, 170, 170/1, 193, 193/1, 201, 201/1, 154, 170, 170/1, 193, 193/1, 201, 201/1.
povzročitev škode - vzročna zveza - odgovornost organizacij združenega dela nasproti tretjim - odgovornost delodajalca - povrnitev negmotne škode - osebe, ki imajo v primeru smrti ali težke invalidnosti pravico do denarne odškodnine - povrnitev gmotne škode
Vzročna zveza med ravnanjem V.Z. in smrtjo M.B. je podana, vendar za škodo kot posledico smrti odgovarja tožena stranka le do 1/2, kajti škoda kot posledica smrti je nastala tudi zaradi obolenja srca M.B.
Ker je šlo za dogodek na delovnem mestu, odgovarja tožena stranka oziroma njena zavarovalnica. Ni mogoče priznati pogrebnih stroškov za dve sedmini.
ZOR člen 210, 210/3, 223, 223/3, 394, 623, 623/3. ZPP (1977) člen 77, 77/1, 77/2, 77/3, 77/4, 200, 201, 298, 311, 494, 494/2.
gradbena pogodba - prevzem del - uporaba objekta pred prevzemom del - obseg del - nepredvidena dela - presežna dela - dodatna dela - pogodbena cena - razlaga pogodbe - nejasna pogodbena določila - valutna klavzula - neupravičena pridobitev - restitucija - sposobnost biti stranka v postopku - priznanje lastnosti biti stranka v postopku - sosporništvo - navadno sosporništvo
Če je naročnik začel uporabljati gradbeni objekt pred izročitvijo in prevzemom, se šteje, da je prevzem opravljen na dan začetka uporabe. Če je investitor pričel uporabljati zgrajeni gradbeni objekt, je dolžan izvajalcu del plačati dogovorjeno ceno, ne glede na to, da med strankama ni bila izvršena primopredaja. Presežna (oz. manjkajoča) in nepredvidena dela so pogodbena dela - torej dela, ki so potrebna za izpolnitev izvajalčeve pogodbene obveznosti zgraditi določen objekt oz. opraviti gradbena dela na obstoječem objektu, ki pa jih izvajalec v času sklenitve pogodbe ni predvidel pri oblikovanju cene.
Poznejša (dodatna) dela pa so tista dela, ki niso bila dogovorjena in niso nujna za izpolnitev pogodbe, naročnik pa zahteva, da se izvedejo. Zato niso pogodbena dela, saj niso predmet prvotne gradbene pogodbe, temveč je v zvezi z njimi potrebno skleniti novo pogodbo (praviloma v obliki dodatka - aneksa k prvotni pogodbi), s katero se določi tudi cena za ta dela.
Pogodbo oz. njene nejasne določbe razlagata predvsem sami pogodbeni stranki. Razlaga pogodbe pa pomeni, da jo razlagata obe stranki skupaj, ne ena sama.
Premoženjska korist je tudi pridobitev koristi z izvršitvijo dejanja.
Če naturalna restitucija (vrnitvena dolžnost pridobitelja) ni možna, pride v poštev civilna restitucija (nadomestitev vrednosti dosežene koristi). Vrniti je treba samo stvar (premoženje, vrednost); če to ni mogoče, pa nadomestiti vrednost dosežene koristi.
Terjatev iz neupravičene pridobitve ni čista denarna terjatev - zato ni uporabno načelo iz 394. člena ZOR, pač pa jo je treba prisoditi po vrednosti na dan odločanja sodišča.
Odločiti v škodo stranke je možno šele potem, ko se sodišče po izvedbi predlaganih dokazov prepriča, da njene trditve niso resnične.
Po tarif. št. 20 Zakona o sodnih taksah se v postopku prisilne poravnave plača 1%-na poprečna taksa od seštevkov zneskov, s katerimi je bila dosežena prisilna poravnava.
Zakon o sodnih taksah pozna v 13. členu taksno oprostitev zaradi slabih premoženjskih prilik le za fizične osebe, siceršnjo oprostitev za državne organe in druge v zakonu naštete pravne subjekte pa v 11. členu - med te pa ne spada dolžnik.
Ker ni izkazano, da bi toženec prejel vabilo za prvi narok osem dni pred glavno obravnavo, ni mogoče šteti, da je bil pravočasno povabljen. Pogojev za izdajo sodbe zaradi izostanka ni bilo tudi zato, ker je tožena stranka oporekala tožbenemu zahtevku s tem, da je navedla, da je že plačala dva obroka, se upirala enkratnemu plačilu, visoki obrestni meri in predlagala zamik plačila.
Tožena stranka ni pošteno uporabljala svojih procesnih pravic, če sodišču po prejemu tožbe ni sporočila spremembe prebivališča. Zato jo je sodišče pravilno vabilo preko sodne deske, vendar bi moralo upoštevati, da velja vročitev za opravljeno po preteku osmih dni, odkar je vabilo nabito na sodno desko, do naroka pa je potrebnih novih osem dni za pripravo stranke.
najemno razmerje - najemna pogodba - nezakonita uporaba stanovanja - izpraznitev stanovanja
Uporabnik, ki tuje stanovanje uporablja brez pisne najemne pogodbe, ga uporablja nezakonito. Če želi to stanovanje uporabljati zakonito, mora skleniti najemno pogodbo. Interes za sklenitev najemne pogodbe ima torej uporabnik, zato je on dolžan zahtevati sklenitev najemne pogodbe. V kolikor od lastnika stanovanja ni zahteval sklenitve najemne pogodbe, je zaradi nezakonite uporabe stanovanja utemeljena lastnikova tožba na izpraznitev stanovanja.
preživnina za razvezanega zakonca - dolžnost plačevanja preživnine - razlogi za razvezo zakonske zveze - krivda za nevzdržnost zakonske zveze
Vzroki za nevzdržnost zakonske zveze so pri odločanju o preživnini razvezanemu zakoncu pomembni le tedaj, ko bi preživnino zahteval zakonec, ki je povzročil nevzdržnost zakonske zveze (npr. zaradi grobega in grdega ravnanja z drugim zakoncem), tako da bi bila preživnina za drugega zakonca očitno krivična.
Rok za prijavo terjatve v postopku prisilne poravnave je prekluziven.
Zato predsednik poravnalnega senata prijavo terjatve, vloženo po izteku 30 dni od objave oklica o začetku postopka prisilne poravnave v uradnem listu, zavrže.
ZPP (1977) člen 333, 333/3, 333, 333/3. ZOR člen 341, 341.
pobot - pobotni ugovor
Med primere, ko je pobot izključen po 341. čl. ZOR, ne spadajo tisti primeri, ko se med seboj srečata enaki terjatvi iz istega pravnega naslova, kot npr. odškodninska terjatev za škodo, storjeno z okvaro zdravja, ki jo vtožuje tožnik in ki jo ugovarja v pobot toženec.
Izključitev pobota odškodninske terjatve za škodo storjeno z okvaro zdravja ali s povzročitvijo smrti z drugimi terjatvami je posledica poudarjenega varstva človekove osebnosti. Ker v tem primeru stojita nasproti tako prizadetost osebnosti tožnika kot prizadetost osebnosti toženca na istem področju, ni razloga za izključitev pobota, saj se srečujeta terjatvi za škodo na enaki dobrini. Člen 341 ZOR je razlagati le tako, da ne morejo prenehati s pobotom terjatve, navedene v tem členu, s terjatvami, ki imajo drugo naravo.
vrnitev v prejšnje stanje - narok - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Odločanje o predlogu za vrnitev v prejšnje stanje, kadar ta ne temelji na splošno znanih dejstvih, brez naroka ne predstavlja bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 2. odst. 354. čl. ZPP.
Kadar iz samih navedb, ki opravičujejo predlog za vrnitev v prejšnje stanje, ne izhaja opravičen razlog za zamudo, ni podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 1. odst. 354. člena ZPP, če je bilo o takem predlogu odločeno brez naroka.
imetništvo stanovanjske pravice - izpraznitev stanovanja - plačilo 30% vrednosti stanovanja ob izpraznitvi
Ker je tožeča stranka izpraznila stanovanje, na katerem je imela stanovanjsko pravico, v roku 2 let po uveljavitvi SZ, ji pripada 30 % vrednosti stanovanja. Tožena stranka, ki je lastnica stanovanja, se neutemeljeno sklicuje na določilo čl. 126/3 v zvezi s čl. 148/1 SZ, češ da je tožnica lastnica stanovanjske hiše. Tožnica je hišo kupila v l. 1993, ko je že veljal novi SZ, in bi ji zato stanovanjskega razmerja ne bilo mogoče odpovedati. Tožnica je imela tudi že sklenjeno najemno pogodbo za sporno stanovanje. Pomembno je stanje v času uveljavitve SZ.
izločitev sodnika - sestava sodišča - umik tožbe - pravica do zakonitega sodnika - pravica do naravnega sodnika
S tem, ko je tožba umaknjena, se šteje, da sploh ni bila vložena in se lahko tožba znova vloži. V takem primeru zato za določitev zakonitega (naravnega) sodnika ni pomembno kateri zakoniti (naravni) sodnik je obravnaval prvo, kasneje umaknjeno tožbo, čeprav je bila v zvezi z istim dogodkom (motenjem posesti) vložena nova tožba. Nobene podlage ni za stališče, da mora v tej zadevi soditi sodnik, ki mu je zadeva pripadla prvič, ne glede na druge kriterije izbire naravnega sodnika.
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da toženci neutemeljeno vznemirjajo tožničino lastninsko pravico na nepremičnini in prepovedalo vznemirjanje.
Sodišče zavrže prijavo upnikove terjatve, če ta zamudi rok za prijavo. Pogojne terjatve, ki oživijo po zaključku pravdnega postopka, je treba prijaviti do zaključitve naroka za obravnavanje osnutka glavne razdelitve.