nepopolna revizija - dovoljenost revizije - opredelitev vrednosti izpodbijanega dela sodbe - zavrženje revizije
Revizijsko sodišče preizkuša samo izpodbijani del pravnomočne sodbe. Če revident tega dela sodbe ne opredeli niti z zneskom niti z deležem, izraženim v ulomku ali v odstotku, je revizija nepopolna. Nepopolno revizijo pa sodišče zavrže.
ZOR člen 173.ZPP člen 5, 5/1. ZTVCP člen 10, 10-27.
odgovornost za škodo od nevarne stvari - kolo z motorjem kot nevarna stvar - domneva vzročnosti - zmotna uporaba materialnega prava
Za škodo, nastalo v zvezi z nevarno stvarjo, se šteje, da izvira iz te stvari, razen če se dokaže, da ta ni bila vzrok. Oškodovanec mora zato zatrjevati in dokazovati dejstva, ki opredeljujejo zakonito domnevo o obstoju vzročne zveze. Če je domnevna baza dokazana, se vzročna zveza domneva. Do tega vprašanja pa se sodišči prve in druge stopnje (zaradi zmotnega materialnopravnega pojmovanja, da kolo z motorjem ni nevarna stvar) nista opredelili. Ker se v dosedanjem postopku tudi stranki o tem vprašanju nista imeli možnosti izreči (da je odškodninska odgovornost imetnika kolesa z motorjem objektivna, sta izvedeli šele v revizijskem postopku - pred tem se vprašanje objektivne odgovornosti sploh ni odpiralo), in ker toženec (morebitne) domneve ni imel možnosti izpodbijati, je revizijsko sodišče (ko je ugodilo reviziji) sodbi sodišč druge in prve stopnje razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.
status žrtve vojnega nasilja - otrok ubitega starša - smrt starša po končani vojni na poti v domovino
Po ZŽVN, ki je veljal ob izdaji odločbe prve stopnje, smrti starša po končani vojni in na poti v domovino, ni šteti za smrt v okoliščinah za priznanje statusa žrtve vojnega nasilja.
Vsaka sprememba pravne opredelitve kaznivega dejanja ima za posledico tudi upoštevanje zastaranja kazenskega pregona glede na zastaralni rok, ki ustreza predpisani kazni.
status žrtve vojnega nasilja - otrok starša, ubitega v NOB - pogoji za priznanje statusa
Če je starš izgubil življenje kot civilna oseba v okoliščinah vojaškega spopada, potem ne gre za smrt v okoliščinah za priznanje statusa žrtve vojnega nasilja.
začasna odredba - verjeten nastanek težko popravljive škode - zahteva za odložitev prisilne izterjave davka
Zatrjevanje tožeče stranke, da bo izvršitev sporne odločbe povzročila stečaj družbe in splošne trditve o negativnih posledicah izvršitve, za izdajo začasne odredbe, da se zadrži izvršitev sporne odločbe, ne zadostuje. Trditveno podlago predloga za izdajo začasne odredbe bi morala tožeča stranka konkretno opredeliti z okoliščinami o nastanku težko popravljive škode, ki bi jih bilo mogoče prepričljivo preizkusiti. Zgolj pavšalne navedbe in predložene listine (podatki o plačilni sposobnosti in zaključna bilanca) pa nastanka težko popravljive škode ne izkazujejo.
Ker tožnica za predlog za obnovo postopka sodne takse, kljub prejetemu opominu ni plačala, je davčni organ ravnal pravilno, ko je na podlagi obvestila sodišča izdal odločbo, s katero je tožnici v skladu z 2. odstavkom 29. člena ZST naložil plačilo dolgovane takse in 50% pribitka nanjo kot kazensko takso.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS22747
KZ člen 126, 126/7, 256, 256/1.ZKP člen 421, 421/3, 445, 445/1.
kazniva dejanja zoper pravni promet - ponarejanje listin - listina - fotokopija predrugačene položnice - skrajšani postopek - pritožba zoper sodbo sodišča prve stopnje - seja pritožbenega senata - vabilo strankam na sejo - zahteva za varstvo zakonitosti - rok za vložitev
Zmotno je stališče zagovornika, da fotokopija predrugačene splošne položnice Agencije za plačilni promet ni listina v smislu 7. odstavka 126. člena KZ.
upravni spor zaradi nezakonitega dejanja - varstvo ustavne pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - vsebina tožbe
Tožba, vložena zaradi nezakonitega dejanja, s katerim je bilo poseženo v ustavno pravico do sojenje brez nepotrebnega odlašanja, mora imeti vsebino, določeno v 3. odstavku 28. člena ZUS. Če tako vsebino ima, sodišče nima podlage, da tožbo zavrže kot nepopolno samo zato, ker je kot tožena stranka navedena Republika Slovenija, ampak mora tožbo obravnavati po vsebini.
zahteva za varstvo zakonitosti - zahteva vložena v obsojenčevo škodo - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
S trditvijo, da sodišče ni popolnoma rešilo predmeta obtožbe, obsojenčev zagovornik v konkretnem primeru smiselno zatrjuje, da naj bi šlo za stek še z nekim drugim kaznivim dejanjem. Na takšen način vlaga zahtevo v škodo obsojenca, česar pa kot zagovornik ne more.
URS člen 22.ZKP člen 16, 272, 272/2, 371, 371/2, 395, 395/1.
pritožba - obseg preizkusa pritožbenih navedb - pripor - podaljšanje pripora ob vložitvi obtožnice - predlog za podaljšanje pripora v obtožnici - obdolženčev odgovor na predlog
S pritožbo se vselej izpodbija konkretna sodna odločba, zato se pritožnik ne more sklicevati na svoje navedbe v prejšnjih vlogah.
Če državni tožilec v obtožnem predlogu obrazloži predlog za podaljšanje pripora z navedbo dejstev in okoliščin, ki po njegovem stališču utemeljujejo obstoj pripornih razlogov, je treba obrambi omogočiti, da se izjavi o predlogu ter o okoliščinah in dejstvih, ki so v njem navedena in o dokazih, na katere se opirajo, ter ji s tem dati tudi možnost, da ponudi nasprotna dejstva in dokaze. V nasprotnem primeru so kršene pravice obrambe (2. odstavek 371. člena ZKP), glede katerih pa mora v zahtevi za varstvo zakonitosti izkazati vzročno zvezo med kršitvami kazenskega postopka in nezakonitostjo izpodbijane odločbe.