Okoliščine, ki opravičujejo bojazen, da bi obdolženec ponavljal kazniva dejanja, so tudi dejstvo, da je v kazenskem postopku zaradi štirih kaznivih dejanj, pred tem pa je bil že dvakrat pravnomočno obsojen, dvakrat pa je bil tudi zaradi kaznivih dejanj obravnavan kot mladoletnik.
Začetek teka prekluzivnega roka iz 117. čl. ZOR je treba šteti od takrat, ko naj bi pogodbena stranka zvedela za razlog izpodbojnosti (prevara), ne pa šele od takrat, ko je bila pogodba, ki je bila od obeh strank podpisana in opremljena z zemljiško knjižno klavzulo, izvedena v zemljiški knjigi.
Prejšnji imetnici stanovanjske pravice je prenehalo stanovanjsko razmerje, ker v stanovanju, na katerem je imela stanovanjsko pravico, zaradi bolezni že več let ne stanuje, temveč stanuje pri hčerki, kjer ima pomoč in nego, zato lastnik spornega stanovanja upravičeno zavrača zahtevek na sklenitev kupoprodajne pogodbe za to stanovanje.
V primeru, ko zahteva tožnik kot lastnik stanovanja s tožbo od toženke izpraznitev stanovanja, se toženka ne more uspešno sklicevati na dejstvo, da je med pravdnima strankama obstajala izvenzakonska skupnost, na podlagi katere bi bila le ona upravičena do odkupa stanovanja, če pravic do nakupa stanovanja ni uveljavljala v zakonitem roku dveh let po uveljavitvi Stanovanjskega zakona, temveč je to pravico uveljavil tožnik.
Kazenski postopek, ki je pravnomočno končan, se sme obnoviti le iz razlogov, navedenih v čl. 404 ZKP. Kakršnikoli drugi razlogi ne morejo biti podlaga za obnovo kazenskega postopka in jih v odločanju o zahtevi za obnovo kazenskega postopka niti ni potrebno ocenjevati.
Če kraj, v katerem tožnica gradi stanovanjsko hišo nima ustreznih prometnih zvez, to ni primerno stanovanje in tožena stranka neupravičeno odklanja sklenitev kupoprodajne pogodbe s predvidenimi popusti za stanovanje, na katerem je imela tožnica stanovanjsko pravico.
ZPP (1977) člen 332, 332/1, 332/1-4, 332, 332/1, 332/1-4. ZOR člen 616, 616.
sodba na podlagi izostanka
Eden od pogojev za izdajo sodbe zaradi izostanka je tudi to, da iz tožbenih navedb izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka. Domneva se, da se tožena stranka z neudeležbo strinja z dejstvi, navedenimi v tožbi, vendar pa se ne domneva, da zahtevek s tem tudi prizna. Če torej iz tožbenih navedb izhaja, da je tožba prepozno vložena, ker je potekel prekluzivni rok materialnega prava, takemu zahtevku ne bi bilo mogoče ugoditi in zato tudi ni mogoče izdati zamudne sodbe.
Stranka, ki se sklicuje na samopomoč, mora dokazati kumulativni obstoj vseh treh pogojev, pod katerimi je samopomoč dovoljena (nevarnost mora biti neposredna, samopomoč mora biti nujna, ustezati mora okoliščinam, v katerih obstaja nevarnost).
Ker obdolženka ob izrekanju sodbe na prvi stopnji več kot eno leto po nezakoniti vselitvi ni izpraznila stanovanja, je sodišče prve stopnje odločilo pravilno, ko ji je v pogojni obsodbi naložilo tudi posebno obveznost, da izprazni stanovanje.
Podstanovalec, ki mu je stanovanje v celoti oddano, mora za pridobitev pravic, ki bi jih imel imetnik stanovanjske pravice, v njem stalno bivati najmanj 2 leti pred uveljavitvijo Stanovanjskega zakona (19.10.1991) in ne pred vložitvijo tožbe.
Meje po katastru v sodnem postopku ni mogoče urediti, ker take ureditve meje 136 čl. ZNP ne predvideva. Zaradi vzpostavitve mejnih znamenj po meji, ki je bila že ugotovljena v mejnem ugotovitvenem postopku, tudi ni predviden sodni nepravdni postopek.
ZPP (1977) člen 221, 221/4. ZIP člen 63, 63/1, 63/1-1.
odlog izvršbe
Pri deložaciji se nastanek znatnejše škode z izvedbo izvršbe v primeru uspešne revizije zoper izvršilni naslov šteje za verjetno izkazan že na podlagi splošno znanih dejstev.
Tudi če upnik hkrati s predlogom za začasno odredbo vloži tožbo z zahtevkom, ki z začasno odredbo, kakršna je predlagana, ne more biti zavarovan, navede pa, da ima zoper dolžnika tudi zahtevek, ki bi bil z njo lahko zavarovan, mora sodišče raziskati dejansko stanje o tem, katero terjatev ima upnik namen s predlagano začasno odredbo zavarovati. Če ugotovi, da je to terjatev, za katero še ni vložena tožba, mora (če izda začasno odredbo) določiti upniku rok za vložitev ustrezne tožbe.
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je obdolženec odvračal istočasen protipraven napad zasebnega tožilca in da zato dejanje, katerega je storil, ni kaznivo dejanje.
ZPP (1977) člen 106, 106/2, 109, 109/1, 109/4. Zakon o zemljiških knjigah paragraf 26.
vpis v zemljiško knjigo
Ob vpisu v zemljiško knjigo mora predlagatelj predložiti listine na podlagi katerih zahteva vpis, sicer v nasprotnem primeru sodišče zavrne predlagani zemjiškoknjižni vpis.
Sodišče presodi na podlagi navedb v tožbi in dejstev, ki so mu znana, ali bo postopalo po postopku v gospodarskih sporih ali po splošnih določbah pravdnega postopka.
Dedič ne more podedovati večji solastninski delež, kot je po zemljiškoknjižnih podatkih pripadal zapustniku. Tak delež je napisan v sodnem zapisniku, kjer je naveden dedni dogovor, in v zapuščinskem sklepu. Zato ni utemeljena pritožba, s katero dedič zahteva večji solastninski delež.
službeno stanovanje - privatizacija stanovanj in stanovanjskih hiš
Lastnik lahko odkloni prodajo službenega stanovanja imetniku stanovanjske pravice. Če hoče imetnik stanovanjske pravice kupiti drugo primerno stanovanje, kar mu je dolžan omogočiti lastnik službenega stanovanja, mora postaviti ustrezen zahtevek.
Tisti, ki uveljavljajo odškodnino in prepoved bodočih posegov v nepremičnino mora dokazati lastninsko pravico na nepremičnini, kjer naj bi bilo storjeno škodno dejanje in kjer zahteva prepoved bodočih posegov.