kazensko materialno pravo - kazensko procesno pravo
VSL20136
ZKP člen 350, 350-1, 350, 350-1. KZS člen 101, 101/1, 101, 101/1.
spolno nasilje - prisiljenje - sila
Sodišče prve stopnje je pravilno ocenilo, da v opisu dejanja niso podani vsi znaki kaznivega dejanja spolnega nasilja, saj ni opisana sila, s katero naj bi obtoženec strl odpor oškodovanke.
Enostransko izjavo lastnika zemljišča, na podlagi katere je prešlo kmetijsko zemljišče v državno last, podano na podlagi prisilnega predpisa o kmetijskem zemljiškem maksimumu iz zakona o kmetijskih zemljiščih, to je na podlagi predpisa, ki je bil izdan po uveljavitvi Ustave SFRJ iz leta 1963, ni mogoče šteti kot pravni posel, do katerega naj bi prišlo zaradi grožnje, sile ali zvijače državnega organa oziroma predstavnika oblasti.
Stečajni postopek dokončno uredi vsa pravna razmerja stečajnega dolžnika, ki je pravna oseba, saj ob zaključku postopka tak dolžnik preneha obstojati. V stečajnem postopku se zato ugotavljajo vse terjatve - ne samo tiste iz blagovnih razmerij.
Izločitveni upniki, ki v stečajnem postopku zatrjujejo, da določen del premoženja ne spada v stečajno maso, ker je last izločitvenega upnika lahko tak zahtevek uveljavljajo samo s prijavo iz 121. člena ZPPSL, ne pa z vložitvijo tožbe.
Ker v času, ko zoper toženo stranko teče stečajni postopek, ni dovoljena tožba z dajatvenim zahtevkom, tudi ni mogoče izdati začasne odredbe, ki bi zavarovala zahtevek iz take tožbe.
Po 1. odstavku 23. člena ZIP sodišče dovoli izvršbo, ki je odvisna od poprejšnje izpolnitve kakšne upnikove obveznosti, če upnik dokaže, da je obveznost izpolnil. To v obravnavani zadevi pomeni, da bi bila upničina dolžnost, da bi dokazala, da dolžnik že prebiva v takem stanovanju, v katerem ima položaj najemnika.
ZPP (1977) člen 187, 187/1, 187/2, 187, 187/1, 187/2.
ugotovitvena tožba
Predpostavka dopustnosti ugotovitvene tožbe je pravni interes. Ni podan pravni interes na ugotovitev vsebine neke listine, če od ugotovljene vsebine te listine ni odvisna utemeljenost dajatvenega zahtevka.
ZPP (1977) člen 187, 187. ZIP člen 265, 265/1, 267, 267/1, 265, 265/1, 267, 267/1.
ugotovitvena tožba - začasna odredba
Z ugotovitveno tožbo se zahteva izdaja ugotovitvene sodbe. Ta pa ni izvršljiva in zato v zavarovanje ugotovitvenega zahtevka ni mogoče dovoliti začasne odredbe.
Ni protipravnosti v ravnanju toženca, ki odstrani v zračni prostor njegove nepremičnine rastoče in moteče veje sosedovega drevesa, če to stori po tem, ko je soseda predhodno pozval k ureditvi problema, ta pa na poziv, v katrem mu sicer izrecno ni bil dan na razpolaga primeren rok, v letu dni sploh ni reagiral.
DEDNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL40530
ZPP (1977) člen 400, 400/1, 400, 400/1. ZNP člen 1, 1/3, 34, 1, 1/3, 34. ZD člen 163, 163.
revizija - zapuščinski postopek - sklep o dedovanju
Zapuščinski postopek kot vrsta nepravdnega postopka je v celoti urejen v Zakonu o dedovanju. Zato se zanj ne uporabljajo splošne določbe Zakona o nepravdnem postopku, temveč podrejeno določbe pravdnega postopka. Zato ne velja splošno pravilo, da je revizija v nepravdnem postopku nedovoljena, če ni izrecno določeno drugače, temveč pravilo, da je dovoljenost revizije presojati po določbah pravdnega postopka, ker jo Zakon o dedovanju ne izključuje.
Določba 1. odst. 399. čl. ZOR je prisilen predpis, kar pomeni, da omejuje pogodbeno svobodo strank glede višine pogodbenih obresti tudi, če gre za posojilo dano v tuji valuti.
KZS člen 165, 165/1, 165, 165/1. KZJ člen 8, 8/2, 8, 8/2.
tatvina - neznatna družbena nevarnost
Sodišče prve stopnje je dejansko stanje pravilno in popolno ugotovilo in tudi pravilno pravno ocenilo, da dejanje obtoženca pomeni za družbo neznatno nevarnost, zaradi njegovega majhnega pomena in zato, ker škodljivih posledic ni.
Tožena stranka se ne more sklicevati na pomanjkanje pooblastila, če je sama ustvarila okoliščine, v katerih je bila tožnica prepričana, da je njen direktor pooblaščen za sklenitev sporne pogodbe.
ZOR člen 234, 235, 235/1-1, 255, 234, 235, 235/1-1, 255. ZDR člen 26, 26. UZITUL člen 4, 4. ZT člen 31, 31.
obresti od vnaprej plačane kupnine - višina obrestne mere - vrednostni papirji
Od izsiljenega vnaprejšnjega plačila blaga gredo kupcu zakonske obresti po Zakonu o blagovnem prometu (26. člen) od plačila do dobave blaga po obrestni meri za vpogledne hranilne vloge v banki, kakršno si izbere kupec.
Pomisleki o ustavnosti ZBP so neutemeljeni, ker ustavni zakon za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Ur. l. RS št. 1/91) omenja v 4. členu le zvezne predpise, ki se smiselno uporabljajo kot republiški predpisi, če ne nasprotujejo pravnemu redu Slovenije, ZBP pa je republiški predpis, ki je veljal v času pogodbenega razmerja med pravdnima strankama.
Nadomestil ga je sicer Zakon o trgovini (Ur. l. RS št. 18/93), vendar le ta v 31. členu ohranja v veljavi med drugim tudi 26. člen ZBP.
Račun, kot ga je izdala tožena stranka, ni vrednostni papir, saj se ta ne zavezuje z njim, da bo izpolnila obveznost kupcu (234. člen ZOR) in nima niti označbe, da gre za vrednostni papir (1. točka prvega odstavka 235. člena ZOR), zaradi česar že zaradi pomanjkanja teh sestavin ne more šteti za vrednostni papir (tretji odstavek pravkar citiranega člena). Sicer pa obveznost iz vrednostnega papirja niti ne izključuje plačila obresti (255. člen ZOR).
Sodišče druge stopnje obrazložitve telegramske pritožbe, podane po preteku roka za pritožbo, ni moglo upoštevati.
Ob konformni metodi obračunavanja obresti od neplačane glavnice je vseeno ali upnik obresti kapitalizira in zahteva še obresti od dneva kapitalizacije dalje ali ne.
Če manjkajo procesne predpostavke dopustnosti pravnega sredstva (če je pritožbo vložil pooblaščenec stranke, ki pa kljub pozivu sodišča ni predložil njenega pooblastila), ni dopustna meritorna odločba o pravnem sredstvu (pritožba se kot nedovoljena zavrže). V posledici pa tudi ni dopustno preizkušati napadenega sklepa sodišča prve stopnje. Ker je v postopku na prvi stopnji kot tožeča stranka sodelovala stranka, ki v taki obliki, kot je bila označena, ni vpisana v sodni register, gre pri izpodbijanem sklepu za formalno, ne pa tudi materialno pravnomočen sklep (takšna stranka namreč ne more biti pravdna stranka). Ker na takšen sklep niso vezani ne sodišče in ne stranki, tudi ni potrebna posebna razveljavitvena odločba.
ZOR člen 10, 10. ZV člen 27, 27-2, 29, 29/2, 32, 32/1, 63, 63/3, 27, 27-2, 29, 29/2, 32, 32/1, 63, 63/3.
plačilo povračil za izvajanje programov vodnogospodarskih storitev in dejavnosti
V obravnavanem sporu ne gre za plačilo povračila (vodnega prispevka) po Zakonu o vodah, odloku občinske skupščine z območja vodnih skupnosti, niti po samoupravnem sporazumu o temeljih plana območne vodne skupnosti (ko bi sicer šlo za upravno zadevo), pač pa gre za plačilo prispevka za obratovalne stroške čistilne naprave po samoupravnem sporazumu, ki po svoji vsebini predstavlja obligacijo, ki jo je tožena stranka prevzela (in gre torej za pravdno zadevo).
ZOR člen 1083, 1083/1, 1085, 1087, 1087/1, 1083, 1083/1, 1085, 1087, 1087/1. ZDP člen 5, 5/2, 6, 6/1, 5, 5/2, 6, 6/1, 5, 5/2, 6, 6/1. ZBS člen 71, 71.
bančna garancija - garancija "brez ugovora" - kreditna obveznost do tujine - plačilo v tuji valuti
Za garancijsko pogodbo je značilno, da je samostojna, neodvisna od veljavnosti kakšnega drugega pravnega razmerja (gre torej za abstraktnost glede garantiranega razmerja). Ker je garancija glede razmerja, katerega uspeh garantira, abstraktna obveznost, ugovori iz razmerja, za katera se garantira, v primeru garancije "brez ugovora" oz. "na prvi poziv" ne pridejo v poštev.
Z vidika časovne veljavnosti predpisov, ki urejajo dopustnost sklepanja poslov, ki se glasijo na plačilo v tuji valuti, oziroma dopustnost plačevanja v tej valuti, je potrebno vprašanje, ali je obveznost veljavno nastala v tuji valuti, presojati po predpisih, ki so veljali v času nastanka obveznosti (sklenitve pogodbe). Odločiti o tem, ali je obveznost dopustno izpolniti v denarnih sredstvih, ki se glasijo na tujo valuto, pa je treba vedno ob uporabi predpisa, ki velja v času sojenja.