zapuščinski postopek - ugotovitev vrednosti zapuščine - odmera takse
Vrednost, ki je odločilna za odmero povprečne takse, ugotavlja sodišče po prostem preudarku, na podlagi izjav dedičev in podatkov, s katerimi razpolaga. Če je potrebno, lahko odredi, da ocenijo vrednost izvedenci na stroške dedičev.
Vrednost, ki je odločilna za odmero povprečne takse, ugotavlja sodišče po prostem preudarku, na podlagi izjav dedičev in podatkov, s katerimi razpolaga. Če je potrebno, lahko odredi, da ocenijo vrednost izvedenci na stroške dedičev.
ZPP (1977) člen 332, 332/1, 332/1-4, 332, 332/1, 332/1-4.
sodba na podlagi izostanka - sklepčnost tožbe
Če v tožbi zaradi vrnitve stvari po 37. členu Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih ni opisana toženčeva dejanska oblast na tej stvari in s tem torej ni zatrjevana njegova posest na njej, utemeljenost tožbenega zahtevka ne izhaja iz dejstev, ki so navedena v tožbi. To pomeni, da pogoj za izdajo sodbe zaradi izostanka iz 4. točke prvega odstavka 332. člena Zakona o pravdnem postopku ni izpolnjen.
Upnika ob umiku izvršilnega predloga ni zastopal zakoniti zastopnik, zato ni bilo zakonite podlage za izdajo sklepa o ustavitvi izvršbe. V izvršilnem postopku je namreč sodelovala oseba, ki ni imela procesne sposobnosti. Sporno procesno dejanje je ta oseba opravila sama, namesto da bi jo zastopal zakoniti zastopnik. Ta tudi ni naknadno odobril umika izvršilnega predloga. Zato je podana absolutna bistvena postopkovna kršitev.
KZS člen 144, 144/1, 144/3. KZJ člen 84, 84/1, 85, 85/1.
neupravičeno sprejemanje daril - odvzem premoženjske koristi
Obdolženec je kot direktor, torej odgovorna oseba, po dovoljenem sklenjenem in realiziranem pravnem poslu sprejel od tujega partnerja na svoja dva devizna računa skupno 9.000 DEM. Takšno dejanje pomeni po 3. odstavku 144. člena KZS naknadno pasivno podkupovanje in sicer pravo, ker je šlo za dovoljen pravni posel, ki je bil podlaga za neupravičen prejem 9.000 DEM po že opravljenem poslu. Odvzem premoženjske koristi v smislu 84. člena KZJ je moč izreči le v tolarski protivrednosti, časovno od dneva neupravičenega sprejema darila do plačila po srednjem valutnem tečaju na dan plačila.
Zakon o pogojih za prodajo stanovanjskih hiš in stanovanj v družbeni lastnini člen 6, 6/1, 6/3, 6, 6/1, 6/3. ZOR člen 553, 553.
prodaja nepremičnine v lasti družbene pravne osebe - menjava
Do uveljavitve Stanovanjskega zakona veljavne določbe 6. člena Zakona o pogojih za prodajo stanovanjskih hiš in stanovanj v družbeni lastnini se niso nanašale le na prodajo teh nepremičnin, temveč upoštevaje določbo 553. člena Zakona o obligacijskih razmerjih tudi na menjavo.
Če stranka navaja v predlogu za obnovo postopka po 9. točki 421. člena ZPP kot nova dejstva in nove dokaze tiste, ki jih je predlagala že v prejšnjem postopku, se to ne upošteva kot razlog za zavrnitev predloga za obnovo, če sploh niso izpolnjeni pogoji za meritorno odločanje o predlogu, ker je bil vložen po izteku roka iz drugega odstavka v zvezi s 6. točko prvega odstavka 423. člena ZPP. Tak predlog je treba na podlagi določbe prvega odstavka 425. člena istega zakona zavreči.
Da toženka, ki je imela sporne premičnine v zakoniti posesti (na podlagi izročilne pogodbe) kot svojo last več kot tri leta, lastninske pravice na njih ni priposestvovala, tožnik ni dokazal. Njegovo je namreč dokazno breme, da jih ni imela v dobroverni posesti, saj se dobroverna posest domneva po zakonu.
obnova postopka - nova dejstva in novi dokazi v pritožbi - pravnomočna sodba
Dejanja, ki jih obravnava predložena kazenska sodba, so bila znana tekom sodnega postopka. Nanašajo se na toženkinega moža, ki ni sklenitelj pogodbe. Tudi če bi bila kazenska sodba pravnomočna že v času sojenja, ne bi vplivala na drugačno odločitev sodišča.
Prodajalec je dolžan obračunati kupcu obresti od vnaprej plačane kupnine za prodani avtomobil, kadar je bilo tako vnaprejšnje plačilo pogoj za prodajo vozila, tudi če je bil kupec v tem primeru deležen popusta in je bila cena vozila garantirana.
ZOR člen 189, 189/2, 190, 394, 189, 189/2, 190, 394.
obseg povrnitve gmotne škode
Pri odločanju o znesku denarne odškodnine je ostalo dejansko stanje nepopolno razjasnjeno, ker sodišče ni ugotavljalo, ali je bila akontacija na odškodnino za poškodovan avtomobil, ki jo je tožnik (oškodovanec) prejel od tožene zavarovalnice pred vložitvijo tožbe tolikšna, da je po merilih ob izplačilu pomenila povrnitev celotne škode, pa tudi, ker ni ugotavljalo, ali ni bila škoda delno oz. v celoti reparirana še preden je o zahtevku odločalo s sodbo.
Ker upravičenec do preživnine ne živi v R Sloveniji in torej nima tu stalnega prebivališča, se preživnina ne bo valorizirala. Odločbo o tem izda namreč skrbstveni organ, kjer ima preživninski upravičenec stalno prebivališče (v RS).
STANOVANJSKO PRAVO - IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ
VSL40500
ZIKS člen 145, 145/1, 145/2, 145, 145/1, 145/2. SZ člen 116, 116, 116.
vrnitev zaplenjenega premoženja - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini
Ker je druga nasprotna udeleženka postala solastnica nepremičnine na podlagi preureditve skupnih prostorov v stanovanje, predlagatelja lahko uspešno zahtevata le vrnitev preostalega dela zaplenjenega premoženja, za razliko pa jima pripada odškodnina od prve nasprotne udeleženke kot družbenopolitične skupnosti.
ZNP člen 131, 131. Navodilo za ugotavljanje in zamejničenje posestnih meja parcel člen 9, 9.
obnovitev meje
V primeru, ko je bila meja ugotovljena s sodno poravnavo, pa so bili kasneje mejniki odstranjeni, lahko mejaš od drugega mejaša s tožbo zahteva, da toženec dopusti ponovno vkopanje mejnikov ob sodelovanju geodetskega organa, ne more pa s tožbo naložiti, da toženec sam vkoplje manjkajoče mejnike.
Pravilno je zavrnjen zahtevek v tožbi zaradi motenja posesti, če se z restitucijskim zahtevkom tožencu nalaga izgradnja gradbenih del, kar je v izrecnem nasprotju z upravno odločbo o prepovedi gradnje. Takšen restitucijski zahtevek je protipraven in ne more uživati posestnega varstva.
Za odločanje o zahtevku, da se vrne stvar, ki je bila predmet posodbene pogodbe in je ta pogodba nehala veljati, je pristojno redno sodišče in ne sodišče združenega dela, ker veljavnost in trajanje posodbene pogodbe ni bila vezana na delovno razmerje.
Če ni postavljen zahtevek za razveljavitev pogodbe, ampak le zahtevek za izdajo zemljiškoknjižne listine, sodišče ni dolžno ugotavljati razlogov, ki bi kazali na izpodbojnost pogodbe.
ZPP (1977) člen 106, 106/2, 109, 109/1, 109/4. Zakon o zemljiški knjigi paragraf 68.
poprava tožbe - izbrisna tožba
Z dopolnitvijo svoje vloge je tožeča stranka v zadostni meri pojasnila tožbene navedbe in postavila zahtevek za izbrisno tožbo. Tožbo je mogoče obravnavati in ni več razloga za to, da se zavrže.
Tožnik, ki je stvar pridobil nedobroverno, na odplačen način od nelastnika, potem ko mu je stvar odvzel lastnik stvari, od lastnika ni upravičen zahtevati denarne odškodnine za odvzeto stvar.
povrnitev škode - adaptacija poslovnega prostora - soglasje najemodajalca
V primeru, da se je najemnik z najemno pogodbo zavezal, da brez predhodnega soglasja najemodajalca ne bo izvrševal preureditvenih del, nima pravice do povračila stroškov za adaptacijo v primeru, da poprej najemodajalcu ni dal primernega roka (15. in 17. čl. Zakona o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih). Izjema bi bila podana le v primeru, da bi šlo za taka popravila, ki jih je potrebno izvršiti takoj, da ne bi prišlo do večje škode na poslovnem prostoru.