Da toženka, ki je imela sporne premičnine v zakoniti posesti (na podlagi izročilne pogodbe) kot svojo last več kot tri leta, lastninske pravice na njih ni priposestvovala, tožnik ni dokazal. Njegovo je namreč dokazno breme, da jih ni imela v dobroverni posesti, saj se dobroverna posest domneva po zakonu.
Prodajalec je dolžan obračunati kupcu obresti od vnaprej plačane kupnine za prodani avtomobil, kadar je bilo tako vnaprejšnje plačilo pogoj za prodajo vozila, tudi če je bil kupec v tem primeru deležen popusta in je bila cena vozila garantirana.
ZOR člen 48, 458, 458/3, 460, 461, 461/1, 48, 458, 458/3, 460, 461, 461/1.
prodajna pogodba
Prodajna pogodba za stanovanje, ki sta jo sklenili pogodbeni stranki v času veljavnosti Stanovanjskega zakona, možnost odkupa stanovanja s strani imetnika stanovanjske pravice ob sklenitvi pravnega posla pa je bila še negotova, je, če so izpolnjeni drugi zakoniti pogoji, veljavna in prodajalec, ki je kasneje postal lastnik stanovanja, je svojo pogodbeno obveznost dolžan izpolniti.
Ogrožanje miru občanov, ki je posebna posledica kaznivega dejanja po členu 222 KZS, bo podano, če bo zaradi ravnanja storilca, ki je naperjeno zoper nepravega oškodovanca, ogrožen mir vsaj še enega občana.
SZ člen 40, 40/1-1. ZSR člen 40, 40/1, 40/3, 63, 63/2, 40, 40/1, 40/3, 63, 63/2.
pravica do začasne uporabe stanovanja - najemna pogodba za določen čas
Stanodajalec oziroma lastnik stanovanja ima pravico zahtevati izselitev iz stanovanja, če je pravica uporabe stanovanja najemniku prenehala po pogojih pogodbe o začasni uporabi stanovanja oziroma najemne pogodbe za določen čas.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - LASTNINJENJE - STATUSNO PRAVO
VSL00196
ZPod člen 158, 159, 159/1.
firma - prepoved uporabe firme
V firmi tožene stranke se naziv INTEREVROPA v primerjavi s firmo tožeče stranke INTEREUROPA razlikuje le za črko (V namesto U), nekatere registrirane dejavnosti obeh strank so enake ali podobne, različna pa sta oznaka odgovornosti in sedež strank. Upoštevaje te okoliščine in dejstvo, da je firma tožeče stranke zelo znana doma in v tujini je bil zahtevek za njeno varstvo utemeljen.
oddaja v zavod pred pravnomočnostjo - odreditev pripora
Priprtega obtoženca je na podlagi 8. odstavka 353. člena ZKP moč oddati v zavod za prestajanje kazni, ako to sam zahteva. Vendar pa je do take zahteve upravičen le v tistem kazenskem postopku, v katerem je bil pripor odrejen, ne pa tudi takrat, ko mu je bila v drugi kazenski zadevi izrečena zaporna kazen, zato je sodišče prve stopnje ravnalo prav, šlo je namreč za slednji primer, ko je obtoženčevo zahtevo kot nedovoljeno zavrglo.
Sodišče prve stopnje ni upoštevalo določb Zakona o javnem pravobranilstvu in je vročalo vsa pisanja neposredno toženi stranki (občini). Ni tudi upoštevalo predloga javnega pravobranilca za preložitev glavne obravnave, v katerem je javni pravobranilec navedel, da je bil od občine obveščen o datumu glavne obravnave šele dva dni pred glavno obravnavo.
obstoj stranke - sposobnost biti stranka - absolutno nična civilna sodba - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Obstoj stranke in sposobnost biti stranka sta procesni predpostavki. Če stranka ne eksistira, ker je ob vložitvi tožbe ni bilo več, je treba tožbo zoper to stranko kot nedopustno zavreči. Morebitna sodba, izdana v takem primeru, je absolutno nična, sodišče pa s tem stori bistveno kršitev določb pravdnega postopka absolutnega značaja.
ZOR člen 186, 376, 376/1, 387, 388, 186, 376, 376/1, 387, 388.
zastaranje odškodninske terjatve
Odškodninska terjatev šteje za zapadlo z nastankom škode in takrat jo je že mogoče uveljavljati, zastaranje pravice sodno uveljavljati takšno terjatev pa začne teči z dnem, ko oškodovanec zve za vse elemente, na podlagi katerih je mogoče opredeliti škodo, in ko zve za tistega, ki jo je povzročil, ne pa tudi, ko zve za njegovo odškodninsko odgovornost. Zastaranja ne pretrga upravni postopek zaradi lokacijskega odvoljenja. Dejstvo, da škoda še traja, ne zadrži zastaranja, niti to ne pomeni, da sploh še ni začelo teči.
Prevzemnik dela lahko zahteva plačilo za opravljeno delo samo od naročnika. Če je lastnik objekta dal objekt v najem, za presojo utemeljenosti tožbenega zahtevka na plačilo za opravljeno delo po pogodbi o delu ni pomembno, ali je po najemni pogodbi dolžan stroške za taka dela nositi najemnik ali najemodajalec.
Da bo sodišče lahko pravilno ugotovilo materialno resnico, ki temelji na ugotovljenem dejanskem stanju v konkretni zadevi in na uporabi ustreznih pravnih pravil, naj po določilu 21. člena Zakona o nepravdnem postopku v zvezi z 277. členom in naslednjimi členi Zakona o pravdnem postopku preizkusi predlog za denacionalizacijo. Če bo menilo, da predlog ni razumljiv in popoln, naj predlagateljico po določilu 109. člena Zakona o pravdnem postopku s popravnim sklepom ali z vabilom na sodišče opozori in skuša odpraviti morebitne pomanjkljivosti, pri čemer predlagateljico lahko pouči tudi o pravici do pooblaščenca. Šele nato naj po določilu 282. člena Zakona o pravdnem postopku ter eventualno 7. člena Zakona o nepravdnem postopku v zvezi z 283. in 288. členom Zakona o pravdnem postopku odloči o t.i. procesnih ovirah. V obrazložitvi odločbe naj razumljivo, individualno in dovolj natančno navede razloge za svojo odločitev (29. člen Zakona o nepravdnem postopku). Pri tem naj konkretno navede, na podlagi katerih listin ali drugih dokazov je ugotovilo določeno dejansko stanje, na podlagi katerega je uporabilo materialnopravne in procesne predpise.
V postopku razdružitve solastne ali skupne stvari se ceni njena vrednost po stanju, v kakršnem je v času odločanja. Višja vrednost (po stanju, ko je nasprotni udeleženec samovoljno vzel stvar v posest) se lahko uveljavlja le v pravdi.