avtorsko delo - odškodnina za premoženjsko škodo - denarna odškodnina za negmotno škodo - objava sodbe
Izviren način grafičnega prikaza kozmičnih vplivov na rastline v določenem letu za praktično uporabo pri vrtnarjenju (biokoledar) je avtorsko delo. Poleg povračila premoženjske škode je upravičen tisti, čigar avtorska pravica je bila kršena tudi do denarne odškodnine za negmotno škodo in do objave sodbe na stroške toženca.
sodba na podlagi pripoznave - delna sodba - obresti - nedovoljeno razpolaganje strank
Višina zamudnih obresti je urejena z zakonom o obrestni meri zamudnih obresti, ki je predpis kogentne narave in torej izven domene prostega razpolaganja strank.
79. člen Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih določa, da mora biti višina preživnine v sorazmerju z možnostmi vsakega izmed staršev in otrokovimi potrebami. Otrokove potrebe so pravni standard, katerega vsebino mora sodišče izpolniti s pravno relevantnim stanjem tako, da jo konkretizira v danem času in kraju, zlasti pa mora otrokove potrebe izraziti v denarju. Če otrokove potrebe niso izražene v denarnem znesku, je odločanje o potrebah otrok preveč posplošeno in zato ne more biti tudi pravilno odločeno o možnostih staršev in določena primerna preživnina.
Sodišče mora v primeru tožbe za ugotovitev služnostne pravice hoje in vožnje presojati tudi upravičenost ugovora, češ da je ta prenehala zaradi neizvrševanja.
Sodišče, ki je zaslišalo le eno stranko, druge, ki jo na glavno obravnavo tudi ni vabilo z vabilom za zaslišanje strank (prvi odstavek 268. člena ZPP) pa ne, je tej stranki vzelo možnost obravnavanja pred sodiščem in zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb postopka po 7. točki drugega odstavka 354. člena ZPP.
ZIP člen 38, 38/2, 55a, 55a/2. ZPP (1977) člen 333, 333/2, 354, 354/2-11, 450, 450/2, 456, 456/1.
izvršba na podlagi verodostojne listine - delni ugovor - razveljavitev sklepa o izvršbi - odločanje o pravnomočno razsojeni stvari - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Če dolžnik delno ugovarja zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, potem postane sklep o izvršbi v delu, s katerim je dolžniku naloženo, da poravna terjatev, v neugovarjanem delu po samem zakonu pravnomočen, ne glede na to, da je sodišče sklep o izvršbi v delu, s katerim je dovoljena izvršba, v celoti razveljavilo. O delu zahtevka, glede katerega ni bil vložen ugovor, zato ni mogoče soditi niti tožnik za ta del zahtevka ne more umakniti tožbe. Če je o tem delu zahtevka izdana sodba, pomeni to bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 11. točki 2. odst. 354. člena ZPP, zaradi katere mora pritožbeno sodišče tako sodbo razveljaviti (ne da bi obenem tudi zavrglo tožbo).
Na tistem, ki zatrjuje, da je obstojala izvenzakonska skupnost je dokazno breme, da je taka skupnost obstojala. V kolikor se ugotovi, da je izvenzakonska skupnost obstajala, se domneva, da so deleži na skupnem premoženju enaki, s tem, da ima druga stranka možnost dokazovanja, da je njen delež na skupnem premoženju večji.
Zakon ne pozna roka za uveljavitev zahtevka za prenehanje stvarne služnosti zaradi nepotrebnosti ali prenehanja drugega razloga, zaradi katerega je bila ustanovljena. To velja tudi za primer, če se je služnost uporabljala v daljši kot priposestvovalni dobi, odkar je postala nepotrebna.
razveza zakonske zveze - preživnina za razvezanega zakonca
O omajanosti razmerja med zakoncema sodišče praviloma razsoja na podlagi izpovedi pri zaslišanju strank. Pogoji za priznanje preživnine morajo obstajati v trenutku odločanja, ne pa, da bodo morda obstajali kasneje v prihodnosti.
ZOR člen 186, 376, 376/1, 387, 388, 186, 376, 376/1, 387, 388.
zastaranje odškodninske terjatve
Odškodninska terjatev šteje za zapadlo z nastankom škode in takrat jo je že mogoče uveljavljati, zastaranje pravice sodno uveljavljati takšno terjatev pa začne teči z dnem, ko oškodovanec zve za vse elemente, na podlagi katerih je mogoče opredeliti škodo, in ko zve za tistega, ki jo je povzročil, ne pa tudi, ko zve za njegovo odškodninsko odgovornost. Zastaranja ne pretrga upravni postopek zaradi lokacijskega odvoljenja. Dejstvo, da škoda še traja, ne zadrži zastaranja, niti to ne pomeni, da sploh še ni začelo teči.
oddaja v zavod pred pravnomočnostjo - odreditev pripora
Priprtega obtoženca je na podlagi 8. odstavka 353. člena ZKP moč oddati v zavod za prestajanje kazni, ako to sam zahteva. Vendar pa je do take zahteve upravičen le v tistem kazenskem postopku, v katerem je bil pripor odrejen, ne pa tudi takrat, ko mu je bila v drugi kazenski zadevi izrečena zaporna kazen, zato je sodišče prve stopnje ravnalo prav, šlo je namreč za slednji primer, ko je obtoženčevo zahtevo kot nedovoljeno zavrglo.
Tožena stranka je v pravdi zatrjevala, da je tožeči stranki ponudila, da bi vtoževano denarno obveznost poravnala na drugačen način. Vendar ni dokazala, da je tožeča stranka tako ponudbo sprejela, zato je sodišče pravilno odločilo, da je zahtevek utemeljen.
UPRAVNI POSTOPEK - DENACIONALIZACIJA - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL40531
ZDen člen 3, 3/1-27, 5, 54, 56. ZPP (1977) člen 16.
sodna pristojnost - upravna pristojnost - denacionalizacijski postopek - odločba o arondaciji
Če je prišlo do prehoda lastninske pravice v državno oziroma družbeno lastnino na podlagi odločbe upravnega organa, ki temelji na določilih Temeljnega zakona o izkoriščanju kmetijskih zemljišč (27. tč. 3. člena ZDen), je pristojen za odločanje o denacionalizaciji upravni organ.
V postopku razdružitve solastne ali skupne stvari se ceni njena vrednost po stanju, v kakršnem je v času odločanja. Višja vrednost (po stanju, ko je nasprotni udeleženec samovoljno vzel stvar v posest) se lahko uveljavlja le v pravdi.
Sodišče prve stopnje ni upoštevalo določb Zakona o javnem pravobranilstvu in je vročalo vsa pisanja neposredno toženi stranki (občini). Ni tudi upoštevalo predloga javnega pravobranilca za preložitev glavne obravnave, v katerem je javni pravobranilec navedel, da je bil od občine obveščen o datumu glavne obravnave šele dva dni pred glavno obravnavo.
obstoj stranke - sposobnost biti stranka - absolutno nična civilna sodba - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Obstoj stranke in sposobnost biti stranka sta procesni predpostavki. Če stranka ne eksistira, ker je ob vložitvi tožbe ni bilo več, je treba tožbo zoper to stranko kot nedopustno zavreči. Morebitna sodba, izdana v takem primeru, je absolutno nična, sodišče pa s tem stori bistveno kršitev določb pravdnega postopka absolutnega značaja.
Za ugovor zoper izdani sklep o izvršbi gre odvetniku nagrada po tarifni številki 23 tč. 1 Tarife o odvetniških storitvah in ne po tarifni številki 14 v zvezi s tarifno številko 23 tč. 3, saj je v tej tarifni številki navedeno, da se tarifna številka 14 ne uporablja za ugovor. Obvezna razlaga odvetniške zbornice ne velja za sodišče, temveč samo za razmerje med stranko in odvetnikom, saj za kaj takega ni nobene podlage v zakonu.
zastaralni rok - vračanje daril dedičev - spor dedičev o obsegu zapuščine
Z vložitvijo tožbe, s katero se zahteva le ugotovitev obsega zapustnikovega premoženja, se ne pretrga zastaranje pravice zahtevati vrnitev daril zaradi dopolnitve nujnega deleža.
Prevzemnik dela lahko zahteva plačilo za opravljeno delo samo od naročnika. Če je lastnik objekta dal objekt v najem, za presojo utemeljenosti tožbenega zahtevka na plačilo za opravljeno delo po pogodbi o delu ni pomembno, ali je po najemni pogodbi dolžan stroške za taka dela nositi najemnik ali najemodajalec.