Za ugovor zoper izdani sklep o izvršbi gre odvetniku nagrada po tarifni številki 23 tč. 1 Tarife o odvetniških storitvah in ne po tarifni številki 14 v zvezi s tarifno številko 23 tč. 3, saj je v tej tarifni številki navedeno, da se tarifna številka 14 ne uporablja za ugovor. Obvezna razlaga odvetniške zbornice ne velja za sodišče, temveč samo za razmerje med stranko in odvetnikom, saj za kaj takega ni nobene podlage v zakonu.
zastaralni rok - vračanje daril dedičev - spor dedičev o obsegu zapuščine
Z vložitvijo tožbe, s katero se zahteva le ugotovitev obsega zapustnikovega premoženja, se ne pretrga zastaranje pravice zahtevati vrnitev daril zaradi dopolnitve nujnega deleža.
Zakon ne pozna roka za uveljavitev zahtevka za prenehanje stvarne služnosti zaradi nepotrebnosti ali prenehanja drugega razloga, zaradi katerega je bila ustanovljena. To velja tudi za primer, če se je služnost uporabljala v daljši kot priposestvovalni dobi, odkar je postala nepotrebna.
Ob ugotovitvi, da je obstajala sezonska služnost vožnje, mora sodišče v izreku sodbe natančno določiti obseg te služnosti in način njenega izvrševanja, ne more pa v celoti zavrniti zahtevka za ugotovitev obstoja služnostne pravice hoje in vožnje ter prepovedati vsako hojo in vožnjo preko služečega zemljišča.
ZIP člen 38, 38/2, 55a, 55a/2. ZPP (1977) člen 333, 333/2, 354, 354/2-11, 450, 450/2, 456, 456/1.
izvršba na podlagi verodostojne listine - delni ugovor - razveljavitev sklepa o izvršbi - odločanje o pravnomočno razsojeni stvari - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Če dolžnik delno ugovarja zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, potem postane sklep o izvršbi v delu, s katerim je dolžniku naloženo, da poravna terjatev, v neugovarjanem delu po samem zakonu pravnomočen, ne glede na to, da je sodišče sklep o izvršbi v delu, s katerim je dovoljena izvršba, v celoti razveljavilo. O delu zahtevka, glede katerega ni bil vložen ugovor, zato ni mogoče soditi niti tožnik za ta del zahtevka ne more umakniti tožbe. Če je o tem delu zahtevka izdana sodba, pomeni to bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 11. točki 2. odst. 354. člena ZPP, zaradi katere mora pritožbeno sodišče tako sodbo razveljaviti (ne da bi obenem tudi zavrglo tožbo).
razveza zakonske zveze - preživnina za razvezanega zakonca
O omajanosti razmerja med zakoncema sodišče praviloma razsoja na podlagi izpovedi pri zaslišanju strank. Pogoji za priznanje preživnine morajo obstajati v trenutku odločanja, ne pa, da bodo morda obstajali kasneje v prihodnosti.
79. člen Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih določa, da mora biti višina preživnine v sorazmerju z možnostmi vsakega izmed staršev in otrokovimi potrebami. Otrokove potrebe so pravni standard, katerega vsebino mora sodišče izpolniti s pravno relevantnim stanjem tako, da jo konkretizira v danem času in kraju, zlasti pa mora otrokove potrebe izraziti v denarju. Če otrokove potrebe niso izražene v denarnem znesku, je odločanje o potrebah otrok preveč posplošeno in zato ne more biti tudi pravilno odločeno o možnostih staršev in določena primerna preživnina.
V postopku razdružitve solastne ali skupne stvari se ceni njena vrednost po stanju, v kakršnem je v času odločanja. Višja vrednost (po stanju, ko je nasprotni udeleženec samovoljno vzel stvar v posest) se lahko uveljavlja le v pravdi.
Prevzemnik dela lahko zahteva plačilo za opravljeno delo samo od naročnika. Če je lastnik objekta dal objekt v najem, za presojo utemeljenosti tožbenega zahtevka na plačilo za opravljeno delo po pogodbi o delu ni pomembno, ali je po najemni pogodbi dolžan stroške za taka dela nositi najemnik ali najemodajalec.
prodajna pogodba - blagovni promet - avans - obresti od vnaprej plačane kupnine
Če je vnaprej plačana kupnina oblikovana tako, da so v njej upoštevane tudi obresti (in je zato nižja), kupcu kot vnaprejšnjemu plačniku kupnine ne gredo zanjo obresti po 26. členu Zakona o blagovnem prometu.
denacionalizacija - špekulativni oziroma fiktivni pravi akti in posli
Omejitev izjeme po čl. 89 ZDEN glede lastnosti zavezanca in oblike denacionalizacije je vsebinske narave: nanaša se le na tiste špekulativne oz. fiktivne pravne akte in posle, ki so nastali prav z namenom izogniti se lastnosti zavezanca ali pa sploh denacionalizaciji, zlasti vrnitvi v naravi.
Sodišče mora v primeru tožbe za ugotovitev služnostne pravice hoje in vožnje presojati tudi upravičenost ugovora, češ da je ta prenehala zaradi neizvrševanja.
Na tistem, ki zatrjuje, da je obstojala izvenzakonska skupnost je dokazno breme, da je taka skupnost obstojala. V kolikor se ugotovi, da je izvenzakonska skupnost obstajala, se domneva, da so deleži na skupnem premoženju enaki, s tem, da ima druga stranka možnost dokazovanja, da je njen delež na skupnem premoženju večji.
Sodišče, ki je zaslišalo le eno stranko, druge, ki jo na glavno obravnavo tudi ni vabilo z vabilom za zaslišanje strank (prvi odstavek 268. člena ZPP) pa ne, je tej stranki vzelo možnost obravnavanja pred sodiščem in zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb postopka po 7. točki drugega odstavka 354. člena ZPP.
Da bo sodišče lahko pravilno ugotovilo materialno resnico, ki temelji na ugotovljenem dejanskem stanju v konkretni zadevi in na uporabi ustreznih pravnih pravil, naj po določilu 21. člena Zakona o nepravdnem postopku v zvezi z 277. členom in naslednjimi členi Zakona o pravdnem postopku preizkusi predlog za denacionalizacijo. Če bo menilo, da predlog ni razumljiv in popoln, naj predlagateljico po določilu 109. člena Zakona o pravdnem postopku s popravnim sklepom ali z vabilom na sodišče opozori in skuša odpraviti morebitne pomanjkljivosti, pri čemer predlagateljico lahko pouči tudi o pravici do pooblaščenca. Šele nato naj po določilu 282. člena Zakona o pravdnem postopku ter eventualno 7. člena Zakona o nepravdnem postopku v zvezi z 283. in 288. členom Zakona o pravdnem postopku odloči o t.i. procesnih ovirah. V obrazložitvi odločbe naj razumljivo, individualno in dovolj natančno navede razloge za svojo odločitev (29. člen Zakona o nepravdnem postopku). Pri tem naj konkretno navede, na podlagi katerih listin ali drugih dokazov je ugotovilo določeno dejansko stanje, na podlagi katerega je uporabilo materialnopravne in procesne predpise.
obstoj stranke - sposobnost biti stranka - absolutno nična civilna sodba - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Obstoj stranke in sposobnost biti stranka sta procesni predpostavki. Če stranka ne eksistira, ker je ob vložitvi tožbe ni bilo več, je treba tožbo zoper to stranko kot nedopustno zavreči. Morebitna sodba, izdana v takem primeru, je absolutno nična, sodišče pa s tem stori bistveno kršitev določb pravdnega postopka absolutnega značaja.
ZZK paragraf 104, 104/1-2. Zakon o razlastitvi in prisilnem prenosu pravice uporabe člen 59, 59/2, 60.
predlog za vpis v zemljiško knjigo - pogodba namesto razlastitve - Samoupravna interesna skupnost (SIS)
Ker ob času vložitve predloga Samoupravne interesne skupnosti niso več obstajale, je predlog za vknjižbo pravilno zavrnjen. To, da pogodbi namesto razlastitve ni predloženo potrdilo upravnega organa, da pogodba nadomešča razlastitev, pa ni razlog za zavrnitev predloga.