Ob ugotovitvi, da je obstajala sezonska služnost vožnje, mora sodišče v izreku sodbe natančno določiti obseg te služnosti in način njenega izvrševanja, ne more pa v celoti zavrniti zahtevka za ugotovitev obstoja služnostne pravice hoje in vožnje ter prepovedati vsako hojo in vožnjo preko služečega zemljišča.
Ni nična najemna pogodba, s katero je najemnik vzel v najem poslovne prostore zaradi opravljanja dovoljene poslovne dejavnosti, za katero je imel obrtno dovoljenje, čeprav ni imel še dodatne odločbe o opravljanju dejavnosti v dislociranih prostorih v drugi občini.
Sodišče mora v primeru tožbe za ugotovitev služnostne pravice hoje in vožnje presojati tudi upravičenost ugovora, češ da je ta prenehala zaradi neizvrševanja.
79. člen Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih določa, da mora biti višina preživnine v sorazmerju z možnostmi vsakega izmed staršev in otrokovimi potrebami. Otrokove potrebe so pravni standard, katerega vsebino mora sodišče izpolniti s pravno relevantnim stanjem tako, da jo konkretizira v danem času in kraju, zlasti pa mora otrokove potrebe izraziti v denarju. Če otrokove potrebe niso izražene v denarnem znesku, je odločanje o potrebah otrok preveč posplošeno in zato ne more biti tudi pravilno odločeno o možnostih staršev in določena primerna preživnina.
Zakon ne pozna roka za uveljavitev zahtevka za prenehanje stvarne služnosti zaradi nepotrebnosti ali prenehanja drugega razloga, zaradi katerega je bila ustanovljena. To velja tudi za primer, če se je služnost uporabljala v daljši kot priposestvovalni dobi, odkar je postala nepotrebna.
ZOR člen 132, 132/4, 210, 210/4, 132, 132/4, 210, 210/4. ZD člen 120, 120/4, 120, 120/4.
pogodba o dosmrtnem preživljanju
Če je razveljavljena pogodba o dosmrtnem preživljanju in stranka zahteva vrnitev koristi od prejetega, se pravi dohodke, ki jih je prejemala od kmetije, se upošteva v korist preživljanca, ki mu je bila kmetija vrnjena, le čisti dobiček, ki ga je dajala kmetija.
denacionalizacija - špekulativni oziroma fiktivni pravi akti in posli
Omejitev izjeme po čl. 89 ZDEN glede lastnosti zavezanca in oblike denacionalizacije je vsebinske narave: nanaša se le na tiste špekulativne oz. fiktivne pravne akte in posle, ki so nastali prav z namenom izogniti se lastnosti zavezanca ali pa sploh denacionalizaciji, zlasti vrnitvi v naravi.
Na tistem, ki zatrjuje, da je obstojala izvenzakonska skupnost je dokazno breme, da je taka skupnost obstojala. V kolikor se ugotovi, da je izvenzakonska skupnost obstajala, se domneva, da so deleži na skupnem premoženju enaki, s tem, da ima druga stranka možnost dokazovanja, da je njen delež na skupnem premoženju večji.
razveza zakonske zveze - preživnina za razvezanega zakonca
O omajanosti razmerja med zakoncema sodišče praviloma razsoja na podlagi izpovedi pri zaslišanju strank. Pogoji za priznanje preživnine morajo obstajati v trenutku odločanja, ne pa, da bodo morda obstajali kasneje v prihodnosti.
Sodišče, ki je zaslišalo le eno stranko, druge, ki jo na glavno obravnavo tudi ni vabilo z vabilom za zaslišanje strank (prvi odstavek 268. člena ZPP) pa ne, je tej stranki vzelo možnost obravnavanja pred sodiščem in zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb postopka po 7. točki drugega odstavka 354. člena ZPP.
Sodišče prve stopnje ni upoštevalo določb Zakona o javnem pravobranilstvu in je vročalo vsa pisanja neposredno toženi stranki (občini). Ni tudi upoštevalo predloga javnega pravobranilca za preložitev glavne obravnave, v katerem je javni pravobranilec navedel, da je bil od občine obveščen o datumu glavne obravnave šele dva dni pred glavno obravnavo.
obstoj stranke - sposobnost biti stranka - absolutno nična civilna sodba - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Obstoj stranke in sposobnost biti stranka sta procesni predpostavki. Če stranka ne eksistira, ker je ob vložitvi tožbe ni bilo več, je treba tožbo zoper to stranko kot nedopustno zavreči. Morebitna sodba, izdana v takem primeru, je absolutno nična, sodišče pa s tem stori bistveno kršitev določb pravdnega postopka absolutnega značaja.
ZIP člen 38, 38/2, 55a, 55a/2. ZPP (1977) člen 333, 333/2, 354, 354/2-11, 450, 450/2, 456, 456/1.
izvršba na podlagi verodostojne listine - delni ugovor - razveljavitev sklepa o izvršbi - odločanje o pravnomočno razsojeni stvari - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Če dolžnik delno ugovarja zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, potem postane sklep o izvršbi v delu, s katerim je dolžniku naloženo, da poravna terjatev, v neugovarjanem delu po samem zakonu pravnomočen, ne glede na to, da je sodišče sklep o izvršbi v delu, s katerim je dovoljena izvršba, v celoti razveljavilo. O delu zahtevka, glede katerega ni bil vložen ugovor, zato ni mogoče soditi niti tožnik za ta del zahtevka ne more umakniti tožbe. Če je o tem delu zahtevka izdana sodba, pomeni to bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 11. točki 2. odst. 354. člena ZPP, zaradi katere mora pritožbeno sodišče tako sodbo razveljaviti (ne da bi obenem tudi zavrglo tožbo).
aktivna legitimacija za vložitev pritožbe - stranska intervencija
Pritožnik je s cesijo prevzel terjatev od tožnika. Po materialnem pravu je bil sicer aktivno legitimiran kot novi upnik vtoževane terjatve, vendar pa po procesnem pravu ni bil aktivno legitimiran za vložitev pritožbe. Sam namreč v sporu ne more nastopati kot (tožeča) stranka, lahko pa bi nastopal kot strankin (tožnikov) pomočnik - kot stranski intervenient.