Za ugovor zoper izdani sklep o izvršbi gre odvetniku nagrada po tarifni številki 23 tč. 1 Tarife o odvetniških storitvah in ne po tarifni številki 14 v zvezi s tarifno številko 23 tč. 3, saj je v tej tarifni številki navedeno, da se tarifna številka 14 ne uporablja za ugovor. Obvezna razlaga odvetniške zbornice ne velja za sodišče, temveč samo za razmerje med stranko in odvetnikom, saj za kaj takega ni nobene podlage v zakonu.
Prevzemnik dela lahko zahteva plačilo za opravljeno delo samo od naročnika. Če je lastnik objekta dal objekt v najem, za presojo utemeljenosti tožbenega zahtevka na plačilo za opravljeno delo po pogodbi o delu ni pomembno, ali je po najemni pogodbi dolžan stroške za taka dela nositi najemnik ali najemodajalec.
ZOR člen 132, 132/4, 210, 210/4, 132, 132/4, 210, 210/4. ZD člen 120, 120/4, 120, 120/4.
pogodba o dosmrtnem preživljanju
Če je razveljavljena pogodba o dosmrtnem preživljanju in stranka zahteva vrnitev koristi od prejetega, se pravi dohodke, ki jih je prejemala od kmetije, se upošteva v korist preživljanca, ki mu je bila kmetija vrnjena, le čisti dobiček, ki ga je dajala kmetija.
ZOR člen 262, 262/2, 266, 453, 453/1, 453/2, 262, 262/2, 266, 453, 453/1, 453/2.
prevzem izpolnitve
Gre za pogodbeni prevzem izpolnitve (čl. 453 ZOR), če se kupec v prodajni pogodbi zaveže prodajalcu plačati prometni davek za prodano stvar, davčni zavezanec za plačilo prometnega davka pa je po zakonu prodajalec.
Sodišče mora v primeru tožbe za ugotovitev služnostne pravice hoje in vožnje presojati tudi upravičenost ugovora, češ da je ta prenehala zaradi neizvrševanja.
Na tistem, ki zatrjuje, da je obstojala izvenzakonska skupnost je dokazno breme, da je taka skupnost obstojala. V kolikor se ugotovi, da je izvenzakonska skupnost obstajala, se domneva, da so deleži na skupnem premoženju enaki, s tem, da ima druga stranka možnost dokazovanja, da je njen delež na skupnem premoženju večji.
Sodišče prve stopnje ni upoštevalo določb Zakona o javnem pravobranilstvu in je vročalo vsa pisanja neposredno toženi stranki (občini). Ni tudi upoštevalo predloga javnega pravobranilca za preložitev glavne obravnave, v katerem je javni pravobranilec navedel, da je bil od občine obveščen o datumu glavne obravnave šele dva dni pred glavno obravnavo.
ZIP člen 38, 38/2, 55a, 55a/2. ZPP (1977) člen 333, 333/2, 354, 354/2-11, 450, 450/2, 456, 456/1.
izvršba na podlagi verodostojne listine - delni ugovor - razveljavitev sklepa o izvršbi - odločanje o pravnomočno razsojeni stvari - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Če dolžnik delno ugovarja zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, potem postane sklep o izvršbi v delu, s katerim je dolžniku naloženo, da poravna terjatev, v neugovarjanem delu po samem zakonu pravnomočen, ne glede na to, da je sodišče sklep o izvršbi v delu, s katerim je dovoljena izvršba, v celoti razveljavilo. O delu zahtevka, glede katerega ni bil vložen ugovor, zato ni mogoče soditi niti tožnik za ta del zahtevka ne more umakniti tožbe. Če je o tem delu zahtevka izdana sodba, pomeni to bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 11. točki 2. odst. 354. člena ZPP, zaradi katere mora pritožbeno sodišče tako sodbo razveljaviti (ne da bi obenem tudi zavrglo tožbo).
ZOR člen 186, 376, 376/1, 387, 388, 186, 376, 376/1, 387, 388.
zastaranje odškodninske terjatve
Odškodninska terjatev šteje za zapadlo z nastankom škode in takrat jo je že mogoče uveljavljati, zastaranje pravice sodno uveljavljati takšno terjatev pa začne teči z dnem, ko oškodovanec zve za vse elemente, na podlagi katerih je mogoče opredeliti škodo, in ko zve za tistega, ki jo je povzročil, ne pa tudi, ko zve za njegovo odškodninsko odgovornost. Zastaranja ne pretrga upravni postopek zaradi lokacijskega odvoljenja. Dejstvo, da škoda še traja, ne zadrži zastaranja, niti to ne pomeni, da sploh še ni začelo teči.
Sodišče, ki je zaslišalo le eno stranko, druge, ki jo na glavno obravnavo tudi ni vabilo z vabilom za zaslišanje strank (prvi odstavek 268. člena ZPP) pa ne, je tej stranki vzelo možnost obravnavanja pred sodiščem in zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb postopka po 7. točki drugega odstavka 354. člena ZPP.
V postopku razdružitve solastne ali skupne stvari se ceni njena vrednost po stanju, v kakršnem je v času odločanja. Višja vrednost (po stanju, ko je nasprotni udeleženec samovoljno vzel stvar v posest) se lahko uveljavlja le v pravdi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - LASTNINJENJE - STATUSNO PRAVO
VSL00196
ZPod člen 158, 159, 159/1.
firma - prepoved uporabe firme
V firmi tožene stranke se naziv INTEREVROPA v primerjavi s firmo tožeče stranke INTEREUROPA razlikuje le za črko (V namesto U), nekatere registrirane dejavnosti obeh strank so enake ali podobne, različna pa sta oznaka odgovornosti in sedež strank. Upoštevaje te okoliščine in dejstvo, da je firma tožeče stranke zelo znana doma in v tujini je bil zahtevek za njeno varstvo utemeljen.
obstoj stranke - sposobnost biti stranka - absolutno nična civilna sodba - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Obstoj stranke in sposobnost biti stranka sta procesni predpostavki. Če stranka ne eksistira, ker je ob vložitvi tožbe ni bilo več, je treba tožbo zoper to stranko kot nedopustno zavreči. Morebitna sodba, izdana v takem primeru, je absolutno nična, sodišče pa s tem stori bistveno kršitev določb pravdnega postopka absolutnega značaja.
Dejanje, storjeno v posledici izvrševanja stvarne služnosti v obsegu, ki ustreza vsebini te služnosti, ni protipravno in ga ni mogoče šteti kot dejanja, ki bi lastnika in posestnika služeče stvari upravičevalo do sodnega varstva pred motenjem posesti.